Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je na srečanju s predstavniki nevladnih organizacij predstavila nabor ukrepov, s katerimi se ministrstvo odziva na razmere v kmetijskem sektorju. Med ključnimi ukrepi sta napoved sofinanciranja storitve obveznega cepljenja proti bolezni modrikastega jezika ter priprava odloka za podporo sektorju prašičereje zaradi razmer na trgu.
„Zaradi izbruha bolezni modrikastega jezika v letu 2025 in za zaščito sektorja drobnice in govedoreje se v letu 2026 izvaja obvezno cepljenje proti serotipom BTV 3, 4 in 8. Ministrstvo nakup cepiva krije iz proračuna, zaradi prizadetosti rejcev pa smo se odločili tudi za sofinanciranje storitve cepljenja. Odlok bo v prihodnjih dneh v javni obravnavi. Pri sofinanciranju bodo v enakem položaju tako rejci, ki so živali že cepili, kot tisti, ki jih še bodo,“ so pojasnili na ministrstvu.
Kot so navedli, je bila odločitev sprejeta tudi na podlagi razprave na 4. seji Sveta za živinorejo, kjer je večina članov podprla obvezno cepljenje, ob tem pa opozorila na visoke stroške, ki bremenijo rejce. Podporo odločitvi ministrstva so izrazili tudi predstavniki rejcev drobnice, ki so izpostavili pomen hitrega in sistemskega odziva.
Podpora prašičereji in prilagoditve obveznosti
Na ministrstvu so se dotaknili tudi razmer v prašičereji, ki jih zaznamujejo presežki mesa na evropskem trgu. Po njihovih navedbah so prisluhnili pobudam panožnih organizacij in se odločili za pripravo posebnega odloka za podporo sektorju.
„Zaradi neugodnih razmer na trgu prašičjega mesa smo sprejeli odločitev, da pripravimo odlok za podporo prašičereji. Sledila bo javna obravnava ter nato uskladitev in sprejem ukrepa. Cilj je ohranitev panoge in zmanjšanje pritiska na rejce. Dialog s predstavniki sektorja se bo nadaljeval,“ so poudarili.
Ob tem so spomnili, da je od 1. januarja 2026 kastracija pujskov do sedmega dneva starosti dovoljena le ob uporabi anestezije in analgezije. Usposabljanja že potekajo, država pa bo stroške kastracije v prvih dveh letih sofinancirala.
Prilagoditve ukrepov in krepitev ekološkega kmetijstva
MKGP je udeležencem sestanka predstavil tudi prilagoditve proizvodno vezane podpore za zelenjadnice za kampanjo 2026, s ciljem lažje izvedbe za pridelovalce. Prav tako so izpostavili aktivnosti za pospeševanje razvoja trga za ekološka živila v obdobju 2026–2028, s poudarkom na trženju v trgovine, zadruge, javne zavode in HORECA sektor.
„V tem mandatu smo okrepili raziskovanje in svetovanje za ekološke kmetije, naročanje lokalnih ekoloških živil s strani javnih zavodov ter promocijo in partnerstva. Prvič smo aktivno pristopili k temu, da ekološka živila pridejo do potrošnika. To je bil jasen odziv na dolgoletna opozorila ekoloških kmetov,“ so izpostavili.
Regijske prehranske verige kot dolgoročen cilj
Udeležencem je bil premierno predstavljen tudi projekt vzpostavitve regijskih prehranskih verig, katerega cilj je povečanje samooskrbe, zmanjšanje uvozne odvisnosti in krepitev slovenskega prehranskega trga. Projekt predvideva pilotno dobavo lokalne hrane v javne zavode v eni regiji, kasneje pa širitev na državno raven.
„Za povečanje samooskrbe in zmanjšanje ogljičnega odtisa moramo začeti vzpostavljati verige od pridelave prek predelave do potrošnika. Projekt temelji na večletnih analizah in je zasnovan kot digitalna platforma, ki povezuje kmete in javne zavode. Predstavljen bo širši javnosti še februarja,“ so navedli.
Na ministrstvu so ob koncu poudarili, da ostajajo zavezani dialogu s kmetijskimi organizacijami ter reševanju odprtih vprašanj za skupno mizo. Predstavnike organizacij, ki so za konec tedna napovedale protest, so povabili na pogovor in poudarili, da je konstruktiven dialog edina pot do trajnih rešitev v interesu slovenskega kmetijstva.
