Nemška vojska ob beloruski meji preizkuša drone kamikaze in izbiro tarč z umetno inteligenco

Nemška vojska [Foto: Pixabay, WorldInMyEyes]

Nemška vojska je med največjo vojaško vajo, ki jo je doslej izvedla v Litvi, začela prve taktične preizkuse dronov kamikaze in sistema za izbiro tarč z umetno inteligenco. Preizkusi potekajo na vadišču Rūdninkai blizu meje z Belorusijo, kjer bo nameščen tudi del nove stalne nemške oklepne brigade.

Na nedeljskem preizkusu je načelnik nemške kopenske vojske Christian Freuding spremljal lebdeče strelivo nemških podjetij Helsing in Stark. Droni so bili opremljeni z inertnimi bojnimi glavami, med preizkusom pa so strmoglavili proti glavnim bojnim tankom in zadeli določene tarče.

Nemčija je nakup takšnega orožja odobrila šele leta 2025, potem ko so njegovo nabavo več let spremljali politični in etični pomisleki. Izkušnje iz vojne v Ukrajini so pokazale, da so lahko majhni in razmeroma poceni droni zelo učinkoviti tudi proti težkim oklepnim vozilom.

Lebdeče strelivo lahko določen čas ostane v zraku in išče primerno tarčo. Ko jo operater ali sistem prepozna, se dron z veliko hitrostjo usmeri proti njej in ob trku eksplodira. Zaradi takšnega načina delovanja se je zanj uveljavil izraz dron kamikaze.

Umetna inteligenca združuje podatke satelitov in dronov

Nemški vojaki so nekaj dni pred preizkusom dronov prvič uporabili tudi programsko opremo Clarity podjetja Helsing. Gre za sistem, ki z umetno inteligenco obdeluje velike količine podatkov, pridobljenih s sateliti, droni in drugimi senzorji.

Clarity lahko podatke obdela hitreje kot človek, prepozna morebitne tarče, analizira razmere na bojišču in vojaškemu poveljstvu predlaga nadaljnje ukrepanje. Končno odločitev o napadu naj bi še vedno sprejel človek.

Freuding je po poročanju Reutersa drone kamikaze in programsko opremo za obdelavo podatkov označil za nepogrešljiva sistema sodobnega vojskovanja. Generalpodpolkovnik je pred prevzemom sedanjega položaja nadzoroval nemške dobave orožja Ukrajini, februarja pa naj bi postal načelnik generalštaba nemške vojske.

Preizkusi potekajo v okviru vaje Freedom Shield 26-II, največje nemške vojaške vaje v Litvi doslej. V njej sodeluje okoli 3800 vojakov iz osmih članic Nata. Nemška vojska namerava med vajo uporabiti približno 700 različnih izvidniških in bojnih dronov ter prvič preizkusiti 100 sistemov lebdečega streliva.

Prva stalna nemška brigada v tujini

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je leta 2023 napovedal stalno namestitev nemške bojne brigade v Litvi. Gre za prvo stalno napotitev tako velike enote nemške vojske v tujino po drugi svetovni vojni.

Nova 45. oklepna brigada bo nameščena v krajih Rūdninkai in Rukla. Ko bo do konca leta 2027 dosegla polno operativno sposobnost, bo štela okoli 5000 vojakov in imela približno 2000 vojaških vozil, med njimi več deset tankov. V Litvi je trenutno že približno 1800 pripadnikov nemške vojske.

Uradna stran Bundeswehra navaja nekoliko podrobnejšo sestavo: brigada naj bi imela okoli 4800 vojakov in 200 civilnih uslužbencev. Njeni bataljoni bodo od prihodnjega leta stalno nameščeni v Litvi.

Stalna namestitev brigade in preizkušanje novih orožij sta del nemške krepitve vzhodnega krila Nata po ruski invaziji na Ukrajino. Berlin je za posodobitev vojske namenil več sto milijard evrov, potem ko je bila ta desetletja kadrovsko in materialno podhranjena.

Predstavniki Nata že več let opozarjajo, da bi lahko Rusija do konca desetletja pridobila sposobnost za obsežnejši napad na ozemlje zavezništva. Moskva takšne namere zanika in Nato obtožuje, da z nameščanjem dodatnih sil blizu ruskih meja stopnjuje napetosti.