Nemčija, Francija, Italija in Grčija so preprečile sprejetje osnutka skupne izjave pred vrhom Evropske unije in Kanade. Države ne nasprotujejo tesnejšemu sodelovanju z Ottawo, sporna je predvsem uporaba izraza “pridruženo članstvo”, ki ga evropske pogodbe ne poznajo in katerega pravne posledice niso jasne.
Veleposlaniki držav članic se v ponedeljek niso dogovorili o besedilu izjave, ki naj bi jo voditelji sprejeli na vrhu EU-Kanada v Montrealu. Dokument so nato poskušali potrditi po tako imenovanem molčečem postopku, pri katerem je besedilo sprejeto, če nobena država do določenega roka ne vloži ugovora.
Nemčija, Francija, Italija in Grčija so pred iztekom roka postopek ustavile. Berlin naj bi zahteval popolno črtanje izraza “pridruženo članstvo”, o besedilu pa bodo veleposlaniki znova razpravljali v sredo, poroča Euronews.
Statusa evropske pogodbe ne poznajo
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je možnost, da bi Kanada postala prva pridružena članica EU, predstavila septembra v govoru o stanju v Uniji. Po navedbah več diplomatov se pred javno predstavitvijo predloga ni posvetovala niti z vladami držav članic niti znotraj Evropske komisije.
Glavni pomislek prestolnic je, da izraz nima jasne pravne podlage v pogodbah EU. Države želijo najprej vedeti, katere pravice, obveznosti in področja sodelovanja bi takšen status zajemal, šele nato pa določiti njegovo ime. Diplomati opozarjajo tudi, da bi lahko novi status ustvaril pričakovanja drugih tretjih držav.
Reuters je že septembra poročal, da bi morebitno pridruženo članstvo zahtevalo soglasje vseh 27 držav članic. Kanada zaradi določil evropskih pogodb, ki možnost članstva omejujejo na evropske države, ne more postati polnopravna članica EU.
Kanadski premier Mark Carney prav tako ne vztraja pri izrazu “pridruženo članstvo”. Tesnejše odnose z Evropo raje opisuje kot “zavezništvo prihodnosti”, pri čemer poudarja, da je pomembnejša vsebina sodelovanja kot njegovo poimenovanje.
Vrh v Montrealu
Vrh EU-Kanada bo v Montrealu potekal 29. in 30. oktobra. Evropsko unijo bosta zastopala predsednik Evropskega sveta António Costa in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, gostil pa ju bo kanadski premier Mark Carney.
Na dnevnem redu bodo trgovina, digitalno sodelovanje, energija, kritične surovine, obramba, varnost, izobraževanje, raziskave in mobilnost mladih. Voditelji naj bi kljub sporu glede poimenovanja predstavili okvir “zavezništva prihodnosti” ter določili področja nadaljnjega povezovanja.
Kanada je že tesno povezana z evropskimi programi. Je prva neevropska država, vključena v obrambni instrument SAFE, sodeluje v programu Obzorje Evropa, trgovinski odnosi z EU pa temeljijo na sporazumu CETA.
Evropska komisija med možnimi področji novega partnerstva izpostavlja povezovanje obrambnih industrij, naložbe v kritične surovine, odpravljanje ovir v digitalni trgovini, sodelovanje na področju umetne inteligence, energije in skupne podpore Ukrajini. Spor med članicami tako ni usmerjen proti tesnejšemu sodelovanju s Kanado, temveč proti uvedbi nedoločenega statusa brez predhodnega dogovora o njegovi vsebini.
