Predlog širi dostop do registra dejanskih lastnikov, med upravičenci pa bodo po izkazanem pravnem interesu tudi mediji in novinarji. Odbor je podprl še noveli o množičnem vrednotenju nepremičnin in bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij.
Odbor državnega zbora za finance je na današnji seji podprl predlog novele zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma. Po poročanju STA novela med drugim širi krog upravičencev, ki bodo lahko dostopali do podatkov iz registra dejanskih lastnikov, ki ga vodi Ajpes. Poslanci so obravnavali tudi predloga novel zakonov o množičnem vrednotenju nepremičnin ter o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij.
Širši dostop do registra dejanskih lastnikov
Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež je pojasnil, da novela v slovenski pravni red prenaša evropsko zakonodajo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.
“Predlagane rešitve omogočajo učinkovitejše sodelovanje med nacionalnimi in evropskimi organi pri odkrivanju finančnega kriminala, hkrati pa se zagotavlja ravnovesje med preglednostjo dejanskega lastnika ter varstvom osebnih podatkov in zasebnosti posameznikov,” je dejal.
Po novem bodo brezplačen dostop do registra poleg slovenskih organov dobili tudi nekateri organi Evropske unije, med njimi Evropsko javno tožilstvo in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).
Novela hkrati širi možnost dostopa tudi za fizične in pravne osebe, ki bodo izkazale pravni interes. “Trenutno je omejen nabor glede tega, kdo lahko vstopa v register, zdaj bo to urejeno na način, da bodo lahko vstopale tudi določene kategorije, ki bodo izkazale pravni interes,” je pojasnil Papež in kot primer navedel medijske družbe ter novinarje.
Predlog določa tudi izjeme, ko se podatkov o dejanskih lastnikih ne bo razkrilo, če bi njihova objava zanje pomenila nesorazmerno tveganje.
Pripombe zakonodajnopravne službe
Po poročanju STA je zakonodajnopravna služba državnega zbora do nekaterih rešitev izrazila pomisleke. Ocenila je, da predlog kljub koalicijskim dopolnilom ostaja “sporen z ustavnopravnega vidika in notranje neskladen”.
Med drugim je opozorila na ureditev, po kateri zoper odločbo upravljavca registra ni mogoča pritožba, temveč le upravni spor. Papež je odgovoril, da je veljavna ureditev ustrezna, sorazmerna in skladna z ustavo.
Podaljšanje prehodnega obdobja pri vrednotenju nepremičnin
Odbor je podprl tudi predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katerim se do 31. januarja 2028 podaljšuje prehodno obdobje pri ugotavljanju upravičenosti do socialnih pravic.
Državna sekretarka Maja Hostnik Kališek je pojasnila, da se bodo do takrat še naprej uporabljali podatki o vrednosti nepremičnin, evidentirani 26. marca 2020. Po njenih besedah država zaradi obsežnih vsebinskih in informacijskih prilagoditev ne more pravočasno pripraviti sistema za uporabo novejših podatkov.
Do novega podaljšanja je bil kritičen poslanec Svobode Klemen Boštjančič. “Z novim podaljšanjem se ohranja ureditev, za katero menim, da je napačna,” je dejal in opozoril, da se za približno 30.000 upravičencev še vedno uporabljajo več let stare vrednosti nepremičnin, ki po njegovem mnenju ne odražajo več dejanskega stanja.
Državni sekretar na ministrstvu za demografijo Tomislav Nemec je podaljšanje zagovarjal z argumentom, da je treba pred uvedbo novih vrednosti opraviti še vrsto strokovnih in zakonodajnih prilagoditev.
Spremembe tudi za investicijska podjetja
Poslanci so opravili še drugo obravnavo novele zakona o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij, ki v slovensko zakonodajo prenaša evropsko direktivo.
Po besedah državnega sekretarja Papeža bodo morale borznoposredniške družbe pri upravljanju tveganj spremljati tudi koncentracijo izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank, novela pa hkrati krepi nadzorno vlogo Agencije za trg vrednostnih papirjev.
Državni zbor bo po poročanju STA o vseh treh zakonskih predlogih odločal na izredni seji v sredo.
