Poljski predsednik Karol Nawrocki je zaradi spopada za nadzor nad ustavnim sodiščem začel nujna posvetovanja s parlamentarnimi strankami. Kriza je razdelila tudi vladno koalicijo premierja Donalda Tuska: del njegovih koalicijskih partnerjev se je odzval predsednikovemu vabilu, Tuskova Državljanska koalicija in Levica pa sta pogovore zavrnili.
Srečanja v predsedniški palači so se začela v soboto ob 13. uri, dve uri pozneje pa je bilo predvideno še izredno zasedanje sveta parlamentarcev pri predsedniku republike. Nawrocki je pogovore sklical zaradi, kot je navedel, grožnje notranji varnosti države ter potrebe po obnovi ustavne ureditve.
Kot smo že poročali, je predsednik zaradi dogajanja med poletom prekinil pot v Senegal in se vrnil v Varšavo. Ponoči je vstopil v poslopje ustavnega sodišča, kjer je prišlo tudi do prerivanja z novo skupino sodnikov.
Del Tuskove koalicije sprejel vabilo
Po poročanju poljskega časnika Dziennik Gazeta Prawna sta udeležbo na pogovorih zavrnili Državljanska koalicija, ki jo vodi Tusk, in Levica. Na srečanje pa so prišli predstavniki strank Poljska 2050 in Poljska ljudska stranka, ki sta prav tako del vladajoče koalicije.
Poljsko ljudsko stranko je zastopal njen predsednik in podpredsednik vlade Władysław Kosiniak-Kamysz. Stranka Poljska 2050 je že pred pogovori pozvala Nawrockega in Tuska, naj sedeta za skupno mizo in dosežeta dogovor o ponovni ureditvi razmer na ustavnem sodišču.
S tem se je spor razširil tudi v samo vladno koalicijo. Medtem ko Tuskova stranka podpira prevzem nadzora nad sodiščem, njeni partnerji opozarjajo, da prisilno reševanje pravnega spora državo potiska v še globljo ustavno krizo.
Pogovorov so se udeležili tudi predstavniki konservativne stranke Zakon in pravičnost. Zastopala sta jo predsednik Jarosław Kaczyński in vodja poslanske skupine Mariusz Błaszczak. Udeležbo so potrdili še Konfederacija in leva stranka Razem.
Tusk govori o obnovi pravne države
Kriza se je zaostrila, ko je sodnica Anna Korwin-Piotrowska sporočila, da sta predsednik ustavnega sodišča Bogdan Święczkowski in njegov namestnik Bartłomiej Sochański začasno suspendirana. Nato je prevzela vodenje sodišča.
Święczkowski, Nawrocki in opozicijska stranka Zakon in pravičnost zakonitosti te odločitve ne priznavajo. Trdijo, da je šlo za nasilni prevzem ustavnega državnega organa.
Tuskova vlada dogajanje predstavlja kot poskus obnove pravne države po spremembah, ki jih je v času svoje vladavine izvedla stranka Zakon in pravičnost. Premier je zapisal, da je proces “težak, občasno boleč in zahteva odločno ukrepanje”.
Predsednik Nawrocki je vlado pozval, naj z območja ustavnega sodišča umakne varnostne sile. Sporočil je tudi, da se je posvetoval s prvim predsednikom vrhovnega sodišča Zbigniewom Kapińskim, ki ravnanja nove skupine na ustavnem sodišču prav tako ne priznava za zakonito.
O zakonitosti dvomijo tudi kritiki prejšnje oblasti
Pomisleki glede načina zamenjave vodstva sodišča ne prihajajo le iz konservativnega političnega tabora. Poljski pravnik Marcin Matczak, sicer dolgoletni kritik sprememb pravosodja v času vlade stranke Zakon in pravičnost, je ocenil, da suspenz Święczkowskega nima pravne podlage.
Matczak je opozoril, da bi lahko prizori policije pred ustavnim sodiščem ter razlaga, po kateri je mogoče vodstvo sodišča odstraniti z oblastnim ukrepom, ustvarili nevaren precedens za prihodnje vlade.
Spor se tako ne nanaša več le na vprašanje, kdo so zakonito imenovani sodniki, temveč tudi na to, ali lahko vlada domnevne pretekle kršitve odpravlja z ukrepi, katerih zakonitost je prav tako sporna.
Za 3. november je napovedana skupščina sodnikov ustavnega sodišča. Na njej naj bi obravnavali nastale razmere, njena sestava in možnost sprejemanja veljavnih odločitev pa sta že predmet novega spora. Poljska tako ostaja pred možnostjo nadaljnjega zaostrovanja ene najresnejših ustavnih kriz po padcu komunizma.
Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU se na petkovo dogajanje na poljskem ustavnem sodišču za zdaj še niso uradno odzvali.
