Trije primorski poslanci Gibanja Svoboda Tamara Kozlovič, Mateja Čalušić in Robert Janev so na ministrico za okolje Polono Rifelj naslovili poslansko vprašanje o zaščiti slovenske Istre pred dvigovanjem morske gladine. Opozarjajo na poplavljanje obale, vdor morja v kanalizacijsko omrežje in pomanjkanje dolgoročnega načrta. Vprašanje je tehtno, njegov čas pa preseneča: Svoboda ga odpira šele po štirih letih vladanja.
Poslanci so se odzvali na članek o posledicah podnebnih sprememb za slovensko Istro. Še posebej zaskrbela možnost, da bi lahko Koper in Izola ob izrazitem dvigu morske gladine znova postala otoka.
Srednja gladina morja ob slovenski obali naj bi se po letu 1995 v povprečju dvigovala za približno 3,5 milimetra na leto. Po ocenah, na katere se sklicujejo poslanci, bi se lahko gladina Sredozemskega morja do konca stoletja zvišala za od 40 do 60 centimetrov. Ob najbolj neugodnem razvoju dogodkov bi bilo lahko poplavljenih približno 1200 hektarjev površin.
“Posebej zaskrbljujoče je opozorilo glede kanalizacijskega omrežja, v katerega že danes vdira morje, ob močnejših nalivih pa prihaja tudi do izpiranja fekalij v morje,” so zapisali poslanci.
Po njihovih navedbah vprašanje neposredno zadeva varnost ljudi, komunalno infrastrukturo, kakovost morja, turizem, gospodarstvo in prihodnji prostorski razvoj slovenske Istre.
Zdaj od ministrice zahtevajo konkretne odgovore
Kozlovič, Čalušić in Janev ministrico Polono Rifelj sprašujejo, katere ukrepe država načrtuje za prilagajanje Kopra, Izole, Pirana in Ankarana na pričakovani dvig morske gladine ter pogostejše ekstremne vremenske dogodke.
Zanima jih tudi, ali ima država že izdelan celovit načrt zaščite najbolj izpostavljenih območij, koliko bi ukrepi stali, iz katerih virov bi jih financirali in v kakšnih rokih bi jih izvedli.
“Podnebnih sprememb ne moremo obravnavati kot problem prihodnosti. Njihove posledice v slovenski Istri občutimo že danes, zato od države pričakujemo pravočasno, usklajeno in dolgoročno ukrepanje,” so poudarili
Kje so bili v prejšnjem mandatu?
Njihova vprašanja so sicer vsebinsko upravičena, težko pa je spregledati politično ozadje. Gibanje Svoboda je državo vodilo štiri leta in imelo v svojih rokah ministrstva, pristojna za okolje, infrastrukturo in regionalni razvoj. Kljub temu poslanci šele po menjavi oblasti urgentno zahtevajo celovit načrt, natančne roke in zagotovljeno financiranje.
Posebej izstopa Tamara Kozlovič, ki je bila v prejšnjem mandatu koalicijska poslanka, pred vstopom v državno politiko pa več let direktorica koprske občinske uprave. Razmere na Obali in težave tamkajšnje infrastrukture ji zato niso mogle biti neznane.
Dvigovanje morske gladine ter težave s kanalizacijskim omrežjem niso nastale z nastopom sedanje vlade. Če so razmere tako urgentne, kot zdaj opozarjajo poslanci Svobode, se odpira preprosto vprašanje: zakaj celovitega načrta, rokov in finančne konstrukcije niso zahtevali ter zagotovili takrat, ko so sami vodili državo?
