Ob gozdnih robovih, na sončnih pobočjih in v starejših vrtovih konec poletja zorijo drobni rdeči plodovi, ki jih mnogi danes komaj še poznajo. Dren je bil nekoč cenjena sestavina domačih marmelad, sokov in likerjev, zdaj pa se počasi vrača v kuhinje ljubiteljev nekoliko drugačnih okusov.
Njegovi plodovi, imenovani tudi drenulje, na prvi pogled spominjajo na podolgovate češnje. Sprva so trdi in izrazito kisli, ko popolnoma dozorijo, pa postanejo temno rdeči, mehkejši in prijetnejšega sladko-kislega okusa.
Če imate rumeni dren na vrtu ali veste, kje raste, je konec avgusta in začetek septembra pravi čas, da preverite njegove veje.
Rumeni cvetovi in rdeči plodovi
Ime lahko nekoliko zavede. Užitne rdeče plodove razvije rumeni dren oziroma Cornus mas, ki je ime dobil po drobnih rumenih cvetovih. Ti se na golih vejah pojavijo zelo zgodaj, pogosto že ob koncu zime.
Dren pri nas raste kot večji grm ali manjše drevo, najdemo pa ga predvsem na gozdnih robovih, med grmovjem in na toplih, sončnih pobočjih. V naravi pri nas uspevata rumeni in rdeči dren, vendar rastlini nista enaki. Pred nabiranjem je zato potrebna zanesljiva določitev vrste. Več o razlikah med njima pojasnjuje tudi slovenski portal Gozd in gozdarstvo.
Kako prepoznati zrele plodove?
Nezrele drenulje so trde, svetlo rdeče in tako trpke, da vam lahko ob ugrizu pošteno “potegnejo usta skupaj”. Z obiranjem je bolje počakati, dokler ne postanejo temno rdeče, skoraj škrlatne, in se na rahel dotik vdajo.
Popolnoma zrel plod se zlahka loči od vejice, nekateri pa začnejo sami odpadati. Pod grm lahko razgrnete čisto ponjavo ali rjuho in veje nežno potresete. Tako boste hitro ločili zrele plodove od tistih, ki potrebujejo še nekaj časa.
Nabirajte le zdrave in nepoškodovane plodove ter se izogibajte grmom neposredno ob prometnih cestah in na površinah, za katere ne veste, ali so bile škropljene.
Majhen plod z zanimivo sestavo
Drenulje vsebujejo vitamin C ter različne rastlinske spojine, med njimi polifenole in antociane, ki plodovom dajejo značilno rdečo barvo. Njihova količina ni vedno enaka, saj je odvisna od sorte, zrelosti in razmer, v katerih je rastlina rasla.
Novejše raziskave sestave drena potrjujejo prisotnost več skupin polifenolnih spojin, vendar to še ne pomeni, da plodovi zdravijo posamezne bolezni. Dren je predvsem zanimivo sadje, ki lahko popestri raznovrstno prehrano, ne pa čudežno domače zdravilo. Njegovo sestavo podrobneje predstavlja znanstvena raziskava, objavljena leta 2025.
Kaj lahko pripravimo iz drena?
Popolnoma zrele drenulje lahko uživamo sveže, če nam ustreza njihov kiselkast okus. Še uporabnejše so za predelavo, saj imajo precej veliko koščico in razmeroma malo mesa.
Iz njih lahko pripravimo:
- marmelado ali žele,
- gost sadni preliv,
- sok in sirup,
- kompot,
- liker,
- sladko-kislo omako, primerno tudi za mesne jedi.
Pri pripravi marmelade plodove najprej z malo vode pokuhamo do mehkega, nato jih pretlačimo skozi cedilo, da odstranimo koščice. Dobljeno sadno kašo kuhamo s sladkorjem in limoninim sokom, dokler ne doseže želene gostote. Postopek je podoben pripravi slivove marmelade brez želirnega sladkorja, le da je okus drena izraziteje kiselkast.
Drenova marmelada ni najhitrejša ozimnica, predvsem zaradi odstranjevanja koščic, a trud poplača z okusom, ki ga na trgovskih policah skoraj ne najdemo. Je nekoliko staromoden, prijetno kisel in ravno dovolj drugačen, da se ga splača ponovno odkriti.
