“Oprosti, ker motim.” “Morda je neumno, ampak …” “Saj ni nič hudega.” Takšni stavki zvenijo prijazno in olikano, toda če jih uporabljamo ves čas, lahko z njimi nehote zmanjšujemo pomen svojih potreb, odločitev in mnenj.
Prijaznost ni slabost, prav tako odločen človek ni nujno nevljuden. Težava se pojavi, ko želja po miru in odobravanju postane pomembnejša od jasne komunikacije. Sogovorniki se lahko navadijo, da bomo vedno popustili, prevzeli krivdo ali dovolili, da se o naših mejah znova pogajajo.
Štiri navade, ki so videti bolj nedolžne, kot so
Opravičevanje brez razloga. Opravičilo je pomembno, kadar smo nekoga prizadeli ali naredili napako. Ni pa potrebno, ker želimo nekaj vprašati, vstopiti v pogovor ali izraziti drugačno mnenje. Namesto “Oprosti, ker motim” lahko preprosto rečemo: “Imaš trenutek?”
Raziskava o pogostosti opravičevanja je pokazala, da so ljudje, ki se pogosto opravičujejo, lahko zaznani kot bolj topli in povezovalni. Ob pogostih, a nekakovostnih opravičilih so jih sodelujoči hkrati ocenili kot manj odločne. Ugotovitve so bile objavljene v reviji Personality and Social Psychology Bulletin. Opravičevanje torej ni problem samo po sebi – pomembno je, ali je iskreno in upravičeno ali zgolj avtomatično.
Predolgo pojasnjevanje vsakega “ne”. Ko zavrnitev pospremimo s petimi razlogi, sogovorniku pogosto ponudimo pet priložnosti, da vsakega posebej izpodbija. “Danes ne morem” je lahko popoln odgovor. Razlaga je stvar odnosa in okoliščin, ne obvezno dovoljenje, ki ga moramo pridobiti.
Mehčanje vsake prošnje. Stavki, kot so “Mogoče bi, če ti ni pretežko in če imaš čas …” lahko tako zabrišejo sporočilo, da sogovornik sploh ne razume, kaj želimo. Vljudna prošnja je lahko jasna: “Prosim, pošlji mi dokument do jutri opoldne.”
Smeh ob nespoštljivi pripombi. Nekateri se ob neprijetni šali nasmehnejo, ker želijo zmanjšati napetost. Druga oseba lahko ta odziv razume kot dovoljenje za nadaljevanje. Miren stavek “To mi ni bilo prijetno” je jasnejši od nasmeha, ki skriva nelagodje.
Jasnost ni enaka nesramnosti
Odločnost pomeni, da svoje potrebe izrazimo neposredno in ob tem spoštujemo tudi drugo osebo. Raziskave o zaznavanju osebnostnih lastnosti kažejo, da je samozavestna odločnost povezana predvsem s spoštovanjem, toplina pa z všečnostjo. Ljudje zmoremo izražati oboje hkrati – biti prijazni in jasni.
Pomemben je tudi ton. Kratek odgovor ni nujno hladen, če ga izrečemo mirno in brez poniževanja. “Tega ne morem prevzeti” je meja. “To je neumna zahteva” je napad. Razlika ni v tem, ali smo rekli ne, temveč kako smo ga povedali.
Pri samozavestnem nastopu pomagajo tudi miren glas, pokončna drža in primeren očesni stik, o čemer smo pisali v prispevku o tem, kako z govorico telesa ohraniti avtoriteto.
Pretirana vljudnost ne povzroči nespoštljivega vedenja drugih in zanj nikoli nismo krivi sami. Jasnejše meje pa hitreje pokažejo, kdo jih je pripravljen spoštovati – in kdo ne.
