Slovenija bo prvi kopenski sistem zračne obrambe srednjega dosega IRIS-T SLM predvidoma dobila v prvi polovici prihodnjega leta. Naročena sta še dva dodatna sistema, država pa pripravlja tudi novo nabavo raket. Krepitev zračne obrambe je bila osrednja tema pogovorov obrambnega ministra Valentina Hajdinjaka z nemškim kolegom Borisom Pistoriusom v Berlinu.
Po navedbah Ministrstva za obrambo sta ministra govorila o modernizaciji Slovenske vojske, skupnih nabavah vojaške opreme, sodelovanju obrambnih industrij ter nadaljnji podpori Ukrajini.
Nemčija je ena najpomembnejših slovenskih partneric na obrambnem in vojaškem področju. Sodelovanje temelji tudi na akcijskem načrtu za obdobje 2025–2028, ki vključuje zračno obrambo, pomorske dejavnosti, gorsko bojevanje, kibernetsko varnost, izobraževanje in raziskave.
Prva dobava predvidena v letu 2027
Slovenija je bila prva članica pobude Evropski nebesni ščit, ki je sklenila pogodbo za nakup ognjene enote IRIS-T SLM. Gre za kopenski sistem, namenjen prestrezanju letal, helikopterjev, manevrirnih raket in brezpilotnih letalnikov.
Prvi sistem naj bi v Slovenijo prispel v prvi polovici leta 2027. Po poročanju STA je dobava prve baterije predvidena marca, dodatni dve pa naj bi Slovenija prejela konec leta 2028 oziroma leta 2029.
“Tesno sodelujemo predvsem na področju zračne obrambe,” je po srečanju poudaril Boris Pistorius.
Hajdinjak je nakup označil za prvi nujni korak pri zagotavljanju zaščite slovenskega zračnega prostora. “To je prvi korak, ki smo ga morali narediti, da zagotovimo zračno obrambo in varnost,” je dejal in dodal, da mora Slovenija nadaljevati razvoj obrambnih zmogljivosti.
Prvotna pogodba za prvi sistem IRIS-T SLM z vsemi podpornimi elementi in raketami je bila vredna 146,82 milijona evrov brez DDV. Slovenija je pozneje naročila še dve dodatni ognjeni enoti.
Slovenija pripravlja nabavo dodatnih raket
Nemški obrambni minister je potrdil, da Slovenija pripravlja tudi nabavo raket. Podrobnosti o njihovem številu, vrednosti in predvidenem roku dobave za zdaj niso bile objavljene.
Državi poleg sistema srednjega dosega preučujeta možnosti sodelovanja pri razvoju zračne obrambe kratkega dosega ter drugih obrambnih zmogljivosti. Povezati želita tudi podjetja obrambne industrije pri skupnih razvojnih in tehnoloških projektih.
Ministra sta govorila še o podpori Ukrajini. Slovenija bo letos v Natovo pobudo PURL, prek katere evropske zaveznice in Kanada financirajo nakup ameriškega orožja za Ukrajino, prispevala 50 milijonov dolarjev. Pomoč zagotavlja tudi z dvostranskimi donacijami, sodelovanjem v Kontaktni skupini za obrambo Ukrajine in urjenjem ukrajinskih vojakov.
Hajdinjak in Pistorius sta ob koncu srečanja poudarila pomen enotnosti zveze Nato, skupnih nabav ter večjega evropskega prispevka h kolektivni obrambi. Nemška stran skupno uporabo enakih sistemov vidi tudi kot možnost za skupna usposabljanja, vzdrževanje in učinkovitejše zagotavljanje rezervnih delov.
