Sodišče Evropske unije je razsodilo, da države članice ne smejo zavrniti posodobitve uradnih evidenc o spolu, če takšna odločitev omejuje pravico posameznika do prostega gibanja in življenja znotraj Evropske unije. Odločitev se nanaša na primer bolgarske državljanke, ki živi v Italiji in je po začetku tranzicije zahtevala spremembo podatkov v rojstnem listu.
Spor se je začel, ko so bolgarske oblasti zavrnile zahtevo državljanke, ki je bila ob rojstvu registrirana kot moški, pozneje pa se je preselila v Italijo, kjer je začela socialni in medicinski proces tranzicije. V Italiji se predstavlja kot ženska in je začela tudi hormonsko terapijo.
Ker bolgarska zakonodaja spol razlaga predvsem v biološkem smislu, pristojni organi niso dovolili spremembe podatka v rojstnem listu. Zadeva je nato prišla pred bolgarsko vrhovno sodišče, ki je za razlago evropskega prava zaprosilo Sodišče EU.
Evropsko sodišče je presodilo, da takšna zavrnitev lahko krši temeljne pravice posameznika, saj lahko povzroči resne težave pri vsakdanjem življenju in omeji možnost prostega gibanja znotraj EU.
Neskladja v dokumentih lahko povzročijo resne težave
Sodišče je poudarilo, da so osebni dokumenti in potni listi ključni za uresničevanje pravice do prostega gibanja v Evropski uniji. Če obstaja neskladje med spolno identiteto posameznika in uradnimi evidencami, lahko to povzroči številne praktične ovire pri potovanju, zaposlitvi ali dostopu do storitev.
Zato morajo države članice zagotoviti jasne, dostopne in učinkovite postopke, ki omogočajo pravno priznanje spolne identitete.
Po poročanju Euractiv sodba pomeni pomembno razlago evropskega prava, ki bo vplivala tudi na podobne primere v drugih državah članicah. Sodišče EU ni neposredno odločilo o samem nacionalnem sporu, temveč je podalo pravno razlago evropskega prava. Na podlagi te razlage bo moralo bolgarsko vrhovno sodišče sprejeti končno odločitev v konkretnem primeru.
Odločitev je med zagovorniki pravic transspolnih oseb naletela na pozitiven odziv. Predstavniki organizacij za človekove pravice poudarjajo, da sodba krepi pravno zaščito državljanov EU, ki živijo v drugi državi članici.
