Sto let po smrti legendarnega iluzionista in mojstra pobegov Harryja Houdinija je Budimpešta pripravila večdnevno praznovanje njegove zapuščine. Osrednji del programa je nova cirkuško-gledališka predstava, v kateri umetniki znova uprizarjajo njegove znamenite pobege iz verig, ključavnic in rezervoarja z vodo.
Po poročanju Reutersa so v budimpeškem cirkusu pripravili predstavo, ki združuje gledališče, ples in akrobatiko. Med najbolj napetimi prizori je poustvaritev Houdinijeve točke iz leta 1912, pri kateri so ga z nogami, vklenjenimi v leseno pripravo, z glavo navzdol spustili v rezervoar z vodo.
Režiser predstave László Magács je poudaril, da se izvajalec takšnih pobegov “vedno igra s smrtjo”. Po njegovih besedah je bil Houdini tudi izjemen poznavalec medijev in samopromocije, zato ga vidi kot nekakšnega predhodnika današnjih spletnih vplivnežev.
Predstava z naslovom Houdini – Dve uri od večnosti ni klasičen življenjepis iluzionista. Njegovo zgodbo uporablja kot izhodišče za razmišljanje o času, spominu ter meji med življenjem in smrtjo.
Od revnega dečka do svetovne zvezde
Harry Houdini se je kot Erik Weisz rodil leta 1874 v judovski družini v Budimpešti. Njegov oče je bil rabin, družina pa se je štiri leta pozneje preselila v Združene države Amerike.
Že kot otrok je prodajal časopise in čistil čevlje, pri devetih letih pa je prvič nastopil na trapezu. Pozneje se je posvetil čarovniškim trikom in pobegom iz lisic, verig, zaprtih zabojev ter drugih na videz brezizhodnih pasti. S skrbno načrtovanimi nastopi in spretno uporabo medijske pozornosti je postal ena prvih svetovnih zvezd zabavne industrije.
Umrl je 31. oktobra 1926 v Detroitu, star 52 let. Njegovo ime je tudi stoletje pozneje ostalo sopomenka za nemogoč pobeg.
Festival filmov, spominska plošča in Houdini – zajec
Štiridnevni program Houdini 100 je v Budimpešti potekal od 29. oktobra do 1. novembra. Organizatorji so pripravili filmski festival, dražbo čarovniških predmetov, prikaze odpiranja ključavnic in nočne predstave. V filmskem studiu Origo so odkrili tudi novo spominsko ploščo, posvečeno v Budimpešti rojenemu umetniku.
Slovesnosti se je udeležil George Hardeen, vnuk Houdinijevega brata Theodora in njegov najbližji še živeči sorodnik. Obiskovalcem je predstavil manj znane zgodbe o začetkih nastopanja bratov Weisz.
Program se je sklenil nekoliko manj nevarno – z obiskom posestva na severu Madžarske, kjer goste pričaka lokalna znamenitost, zajec z imenom Houdini. Stoletje po smrti velikega mojstra pobegov tako njegova zgodba še vedno združuje čarovnijo, gledališče in kanček igrive skrivnostnosti.
