Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da mu je ruski predsednik Vladimir Putin obljubil enotedenski premor napadov na Kijev in druga ukrajinska mesta, so iz Moskve prišla pojasnila, ki so to trditev bistveno zožila. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da je bil ruski strani posredovan poziv, naj se vzdrži napadov izključno na Kijev in to le do nedelje, 1. februarja.
S tem je Moskva ponudila drugačno razlago domnevnega dogovora, kot jo je predstavil Washington. Po Peskovih besedah naj bi Trump Putina prosil za omejeno zadržanost napadov „z namenom ustvariti ugodne pogoje za pogajanja“, in sicer zgolj za nekaj dni. Takšna razlaga ne sovpada z izjavo ameriškega predsednika, ki je govoril o enotedenskem premoru napadov na širšem območju Ukrajine.
Trump je med sejo kabineta dejal, da je Putina osebno prosil, naj „en teden ne strelja na Kijev ter na mesta in kraje“, pri čemer je opozoril na izjemno nizke temperature in težke razmere, s katerimi se sooča Ukrajina. „S tem se je strinjal. In moram vam povedati, da je bilo zelo lepo,“ je dejal Trump.
Zelenski: ni dogovora, temveč priložnost
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da med Kijevom in Moskvo ni bilo neposrednega dialoga ali uradnega dogovora o prekinitvi ognja, tudi ne glede energetskega sektorja. Pobuda je po njegovih besedah prišla z ameriške strani, sam pa jo razume kot priložnost, ne kot zavezujoč sporazum.
„Če je Rusija prejela signal z ameriške strani na enak način kot mi, potem bomo zagotovo videli rezultat in ga bomo lahko ocenili. To ni skrivnost,“ je dejal Zelenski. Dodal je, da Ukrajina ne bo napadala ruskega energetskega sektorja, če Rusija ne bo napadala ukrajinskega. „V vsakem primeru želimo končati vojno in smo pripravljeni sprejeti ukrepe za deeskalacijo. Če nas Rusija ne bo napadla, tudi mi ne bomo sprejeli ustreznih ukrepov,“ je poudaril.
Zelenski se je Trumpu zahvalil za pobudo in njegove izjave označil za pomembno sporočilo v času izjemno mrzle zime. Potrdil je, da so o tem vprašanju razpravljale ukrajinske in ameriške ekipe tudi med nedavnimi tristranskimi pogovori z Rusijo v Združenih arabskih emiratih. „Oskrba z električno energijo je temelj življenja. Cenimo prizadevanja naših partnerjev, ki nam pomagajo zaščititi življenja,“ je dejal.
Napadi se nadaljujejo
Kljub pogovorom in izjavljenim namenom so se ruski napadi nadaljevali. V prvi noči po Trumpovi objavi je Rusija proti Ukrajini izstrelila 111 brezpilotnih letal različnih tipov in eno balistično raketo. Čeprav ni bilo poročil o neposredno prizadeti energetski infrastrukturi, so lokalne oblasti sporočile, da je bilo v ruskih zračnih napadih tisti dan po vsej državi ubitih šest civilistov, 20 pa ranjenih.
Že v noči na 27. januar je Rusija izvedla obsežen napad na energetsko infrastrukturo in stanovanjske stavbe v Odesi. Po uradnih podatkih so bile ubite najmanj tri osebe, več deset pa jih je bilo ranjenih. Zelenski je ob tem dejal, da Rusija del napadov preusmerja na logistične cilje, hkrati pa nadaljuje napade z brezpilotnimi letali na „navadna stanovanjska območja v mestih“. Kot primera je navedel balistični napad v Harkovski regiji, ki je poškodoval skladišča civilnega proizvodnega obrata, ter napad z dronom na stanovanjsko stavbo v Zaporožju, kjer je bila ranjena najmanj ena oseba.
Razmere dodatno otežuje huda zima. Ob temperaturah globoko pod ničlo se ukrajinska mesta, vključno s Kijevom, soočajo s težavami pri obnovi oskrbe z elektriko, ogrevanjem in vodo. Zadnji obsežen napad na prestolnico se je zgodil v noči na 24. januar, ko je brez električne energije ostalo približno 80 odstotkov mesta. Od prvega večjega napada na infrastrukturo 9. januarja je brez ogrevanja ostalo več kot 6000 stanovanjskih stavb.
Kijevski župan Vitalij Kličko je sporočil, da so delavci do 30. januarja uspeli razmere delno izboljšati, vendar ostajajo pogoji za številne prebivalce prestolnice še vedno zelo težki.
