Obraba avtomobilskih pnevmatik je eden manj opaznih virov onesnaževanja, vendar nova raziskava Univerze York v Kanadi kaže, da bi lahko imela pomembnejše posledice za zdravje ljudi, kot so domnevali doslej.
Raziskovalci so ugotovili, da se kemikalije, ki jih proizvajalci dodajajo gumam za zaščito pred staranjem in obrabo, po sprostitvi v okolje kemično spreminjajo v kompleksne mešanice spojin. Te mešanice so se v laboratorijskih poskusih izkazale za precej bolj strupene od posameznih snovi, na katere so se osredotočale dosedanje raziskave.
Rezultati so bili objavljeni v znanstveni reviji Environment International.
Več kot 150 različnih spojin
Pnevmatike vsebujejo antioksidante, med katerimi sta najpomembnejša 6PPD in DPPD. Med vožnjo se zaradi obrabe sproščajo drobni delci, ki prehajajo v zrak in okolje.
Doslej je največ pozornosti pritegnil 6PPD-kinon, produkt razgradnje spojine 6PPD, za katerega so pretekle raziskave pokazale povezavo z množičnimi pogini lososa vrste coho v urbanih vodotokih.
Nova raziskava pa kaže, da je slika bistveno bolj zapletena.
Skupina raziskovalcev z Univerze York ter kanadske zvezne agencije Environment and Climate Change Canada je identificirala najmanj 150 različnih kemikalij, ki nastanejo pri atmosferskih reakcijah spojin iz pnevmatik. Od teh so jih 88 zaznali tudi v vzorcih zraka, zbranih ob prometnih cestah.
“Ko oksidira ena sama kemikalija iz pnevmatike, lahko nastanejo stotine novih spojin,” pojasnjuje raziskovalec John Liggio.
Močni odzivi v pljučnih celicah
Raziskovalci so nato v laboratoriju poustvarili mešanico teh spojin in jo testirali na človeških makrofagih, imunskih celicah, ki predstavljajo prvo obrambno linijo pljuč pred vdihanimi delci.
Rezultati so presenetili tudi avtorje raziskave.
“Mešanice so bile veliko bolj strupene kot izvorne kemikalije iz pnevmatik in tudi veliko bolj strupene od 6PPD-kinona, ki je bil doslej v središču okoljskih raziskav,” je povedal vodja raziskave Ali Abdul-Sater z Univerze York.
Poskusi so pokazali hitro odmiranje celic, poškodbe mitohondrijev in močno aktivacijo vnetnih procesov.
Po navedbah raziskovalcev so bile koncentracije, pri katerih so opazili te učinke, primerljive z ocenjenimi ravnmi, ki jim je človek lahko izpostavljen v bližini prometno obremenjenih cest.
Možna povezava s kroničnimi boleznimi
Avtorji poudarjajo, da rezultati še ne pomenijo neposrednega dokaza o škodljivih učinkih na ljudi in da za zdaj ni razloga za preplah.
Po njihovih besedah gre za predhodne ugotovitve, ki zahtevajo dodatne raziskave. Kljub temu bi lahko pomagale pojasniti del zdravstvenih tveganj, ki jih epidemiološke študije že dolgo povezujejo z življenjem v bližini velikih prometnic.
“Ko vdihujete zrak, ne vdihujete posamezne molekule, ampak celotno mešanico,” opozarja raziskovalec Samar Moussa.
Abdul-Sater dodaja, da je treba problem obravnavati predvsem skozi prizmo dolgotrajne izpostavljenosti.
“Te spojine morda povečujejo nagnjenost k razvoju nekaterih bolezni. O tem moramo razmišljati kot o kronični izpostavljenosti skozi daljše časovno obdobje,” pravi.
Raziskovalci zdaj načrtujejo nadaljnje analize, s katerimi želijo ugotoviti, katere od številnih novonastalih spojin najbolj prispevajo k opaženim škodljivim učinkom.
Meta opis: Nova raziskava Univerze York kaže, da lahko kemikalije iz obrabe pnevmatik v ozračju tvorijo mešanice spojin, ki povzročajo vnetne odzive in poškodbe pljučnih celic.
