Arktični ocean je po ugotovitvah raziskovalcev z Univerze v Edinburghu morda že prestopil pomembno prelomno točko. Nova študija kaže, da izguba morskega ledu ne spreminja le videza severnega pola, temveč tudi kemično sestavo oceana, kar lahko vpliva na celoten arktični ekosistem – od planktona do rib, morskih ptic in sesalcev.
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Communications Earth & Environment, ugotavlja, da se je po letu 2009 začel izrazit padec ravni nitratov, enega ključnih hranil za življenje v arktičnih vodah.
Nitrat predstavlja osnovo za rast fitoplanktona, mikroskopskih organizmov, ki tvorijo temelj arktične prehranjevalne verige. Če se količina nitrata zmanjša, se zmanjša tudi količina biomase, ki jo lahko podpira morski ekosistem.
Posledice se lahko prenesejo na višje ravni prehranjevalne verige, vključno z ribami, morskimi pticami in morskimi sesalci.
Raziskovalci opozarjajo še na en pomemben učinek. Fitoplankton namreč med fotosintezo iz ozračja absorbira ogljikov dioksid. Manj planktona pomeni tudi manjšo sposobnost oceana za shranjevanje ogljika in blaženje podnebnih sprememb.
Dvajset let podatkov razkriva preobrat
Ekipa Univerze v Edinburghu je analizirala več kot dve desetletji podatkov iz Framove ožine, glavnega morskega prehoda med Arktiko in Atlantskim oceanom.
Analiza je pokazala jasen trend, ki se je začel okoli leta 2009. Od takrat koncentracije nitratov v vodah, ki iz Arktike odtekajo proti Atlantiku, vztrajno upadajo.
Po navedbah raziskovalcev se časovno ta sprememba skoraj popolnoma ujema z obdobjem hitrega zmanjševanja obsega arktičnega morskega ledu.
Taljenje ledu sproži kemične spremembe
Raziskovalci ugotavljajo, da izguba ledu omogoča večji dostop sončne svetlobe do plitvih območij arktičnega oceana, ki so bila prej večino leta prekrita z ledom.
To pospešuje proces, imenovan bentoška denitrifikacija, pri katerem se nitrat pretvarja v dušikov plin in tako trajno izginja iz morske vode.
Ker plitve celinske police pokrivajo skoraj polovico Arktičnega oceana, lahko ta proces pomembno spremeni celoten sistem.
Po ocenah raziskovalcev Arktika prehaja iz okolja, kjer je bila rast planktona omejena predvsem s količino svetlobe, v sistem, kjer postaja glavni omejitveni dejavnik razpoložljivost hranil.
Posledice bi lahko segle daleč prek Arktike
Marta Santos-García z Univerze v Edinburghu poudarja, da nova spoznanja spreminjajo dosedanje razumevanje odziva Arktike na podnebne spremembe.
“Dolga leta smo predvidevali, da bo izguba morskega ledu povečala rast fitoplanktona, ker bo do površja prišlo več sončne svetlobe. Naši rezultati kažejo, da se je to razmerje spremenilo in da Arktični ocean vse bolj omejuje pomanjkanje nitratov,” je dejala.
Profesor Raja Ganeshram, ki je raziskavo vodil, opozarja, da ugotovitve kažejo na možen prehod čez prelomno točko okoli leta 2009.
“Kako se bo ta sprememba prenesla skozi prehranjevalno verigo, moramo zelo pozorno spremljati, saj ima lahko pomembne posledice tudi za komercialni ribolov v severnem Atlantiku,” je dejal.
Raziskovalci poudarjajo, da bodo potrebne dodatne študije, da bi ugotovili, kako bodo spremembe v Arktičnem oceanu vplivale na druge dele svetovnih morij. Njihove ugotovitve pa že zdaj nakazujejo, da taljenje arktičnega ledu ne spreminja le podobe severnega pola, temveč tudi temeljne kemične procese, od katerih je odvisno življenje v enem najpomembnejših morskih ekosistemov na Zemlji.
