Ko se začnejo poletne počitnice, se skoraj v vsaki družini zgodi isto: večeri se podaljšajo. Sonce zahaja pozneje, zunaj je živahno še ob devetih zvečer, otroci pa imajo nenadoma občutek, da je ura osem takrat, ko bi morali biti že skoraj v postelji.
In starši? Po nekaj mesecih zgodnjega vstajanja, šole, domačih nalog in jutranjega hitenja pogosto nekoliko popustijo. “Saj so počitnice,” je verjetno eden najpogostejših stavkov poletja.
A prav tu se običajno začne vprašanje: koliko poznejšega odhoda v posteljo je še normalno — in kdaj se začne poznati na otrokovem razpoloženju?
Večina otrok poleti res spi manj urejeno. To še ne pomeni, da je z rutino konec ali da bodo zaradi nekaj poznejših večerov nastale dolgoročne težave. Težava običajno nastane postopoma, skoraj neopazno.
En večer se spanec zamakne za pol ure. Naslednji dan še malo. Potem pridejo obiski, dopusti, risanke “samo še deset minut”, večerno dogajanje na terasi ali telefon v sobi pri starejših otrocih. Na koncu otrok zaspi skoraj ob času, ko je med šolskim letom že globoko spal.
Starši pogosto opazijo posledice šele čez nekaj dni. Otrok je bolj razdražljiv, hitreje eksplodira zaradi malenkosti, zjutraj težko vstane, čez dan pa deluje utrujen, čeprav “je vendar na počitnicah”.
Posebej pri mlajših otrocih se utrujenost pogosto ne pokaže kot zaspanost, ampak ravno obratno — kot nemir, trma ali pretirana občutljivost. Zato imajo mnogi starši občutek, da je otrok po nekaj dneh poznega spanja “nemogoč”, čeprav je razlog pogosto precej preprost.
Poleti sicer ni nič narobe, če otrok hodi spat nekoliko pozneje kot običajno. Problem ni ura sama po sebi, ampak predvsem to, ali otrok še vedno dobi dovolj spanja in ali ima večer vsaj približno nek ritem.
Velika razlika je med sproščenim poletnim večerom in popolnim kaosom brez meja. Otroci običajno precej bolje prenašajo poznejše večere, če so dnevi mirni in predvidljivi. Če pa se večeri vsak dan vlečejo do zadnjega trenutka, brez jasnega zaključka dneva, se utrujenost hitro nabere.
Veliko staršev poleti naredi še eno napako: mislijo, da otrok med počitnicami rutine sploh ne potrebuje več. V resnici jo večina otrok še vedno potrebuje — le nekoliko mehkejšo.
Včasih že pomaga, da večeri ostanejo podobni: tuš, umiritev, pravljica, pogovor ali nekaj minut brez ekranov pred spanjem. Ne zaradi “stroge vzgoje”, ampak zato, ker otrokom občutek predvidljivosti običajno daje varnost.
In čeprav si starši pogosto predstavljajo popolne poletne večere, si otroci kasneje običajno ne zapomnijo točne ure odhoda v posteljo. Veliko bolj si zapomnijo občutek poletja: odprta okna, počasne večere, sladoled po večerji, pogovore na balkonu in občutek, da je bil dan malo daljši kot običajno.
