Proces širitve Evropske unije na Zahodni Balkan že več let stagnira, srbski predsednik Aleksandar Vučić in albanski premier Edi Rama pa sta zdaj predstavila nov predlog, s katerim želita pospešiti vključevanje svojih držav v evropske strukture. V skupnem komentarju sta se zavzela za postopni model pristopa, ki bi državam kandidatkam omogočil delno vključevanje v evropski sistem še pred polnopravnim članstvom.
V skupnem komentarju, objavljenem v nemškem časopisu Frankfurter Allgemeine Zeitung, sta voditelja Srbije in Albanije pozvala k hitrejšemu vključevanju držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Predlagata model, ki bi državam kandidatkam omogočil postopno integracijo v ključne evropske politike, še preden pridobijo vse pravice polnopravnih članic.
Njuna ideja predvideva vključevanje v enotni evropski trg ter schengensko območje, vendar brez nekaterih institucionalnih pravic. Države v takšnem vmesnem statusu ne bi imele evropskega komisarja, poslancev v Evropskem parlamentu in tudi ne pravice veta pri odločitvah EU.
Po poročanju Euronews voditelja ta model opisujeta kot „realistično pot“ za oživitev procesa širitve, ki je v zadnjih letih močno zastal.
Zahodni Balkan kot strateška regija za EU
Vučić in Rama v komentarju poudarjata, da ima perspektiva članstva v EU za države Zahodnega Balkana pomembno vlogo pri spodbujanju reform, gospodarskih naložb in politične stabilnosti.
„V našem delu Evrope, na Zahodnem Balkanu – regiji, ki je geografsko obdana z EU in zgodovinsko povezana z usodo Evrope – ostaja možnost članstva najmočnejše gonilo reform, naložb in sprave,“ sta zapisala.
Po njunem mnenju bi hitrejše vključevanje držav kandidatk v evropski gospodarski prostor okrepilo tudi samo Evropsko unijo, saj bi povečalo njen politični in gospodarski vpliv v regiji, ne da bi hkrati obremenilo obstoječi sistem odločanja.
Širitev EU že leta v zastoju
Proces pristopa držav Zahodnega Balkana se sicer že dolgo sooča s težavami. Kandidatke se spopadajo z zahtevnimi reformami na področju pravne države, boja proti korupciji, svobode medijev in delovanja pravosodja.
Srbija je za članstvo v EU zaprosila leta 2009, vendar so pogajanja v zadnjih letih obstala tudi zaradi političnih vprašanj, med drugim zaradi odnosa Beograda do Rusije in neusklajenosti z evropsko zunanjo politiko.
Albanija je medtem izrazila ambicijo, da bi lahko postala članica Evropske unije do leta 2030. Premier Edi Rama je večkrat poudaril, da ta cilj ni simboličen, temveč temelji na časovnici reform in pogajanj z Brusljem.
Država skupaj s Črno goro velja za eno izmed kandidatk z največjim napredkom na poti proti članstvu, čeprav se še vedno sooča z velikimi izzivi, predvsem na področju boja proti korupciji.
