Zakaj so vrat, ramena in hrbet jeseni pogosto bolj napeti?

[Foto: Pexels]

Ko se dnevi ohladijo, številni znova opazijo napet vrat, dvignjena ramena in neprijeten občutek med lopaticami. Za težave praviloma ni kriv zgolj hlad. Jeseni se pogosto manj gibamo, več sedimo, telo pa se na mraz in stres odziva tudi z nezavednim krčenjem mišic. Masaža lahko napetost ublaži, vendar največ pomaga skupaj z rednim gibanjem in boljšimi vsakodnevnimi navadami.

Občutek, da je telo v hladnejših mesecih bolj togo, ni nujno samo posledica temperature. Ko nas zebe, ramena pogosto nezavedno dvignemo, glavo nekoliko potegnemo naprej in se skrčimo vase. Če temu dodamo več časa pred računalnikom, manj sprehodov ter stresnejši delovni ritem, so mišice vratu in zgornjega dela hrbta hitro preobremenjene.

Cleveland Clinic med pogostimi vzroki napetosti in bolečin v vratu navaja dolgotrajno gledanje v zaslon, neustrezno telesno držo in stres. Ljudje namreč ob psihični obremenitvi pogosto napenjajo vratne mišice, ne da bi se tega sploh zavedali.

Telo najbolj obremeni vztrajanje v istem položaju

Težava ni nujno v tem, da sedimo, temveč da v istem položaju ostanemo predolgo. Glava je nagnjena proti zaslonu, ramena se pomaknejo naprej, mišice med lopaticami pa morajo več ur vzdrževati skoraj nespremenjen položaj.

Napetost se lahko najprej pokaže kot občutek teže v ramenih, pozneje pa kot zmanjšana gibljivost vratu, bolečina med lopaticami ali tenzijski glavobol. Dolgotrajno mirovanje običajno ne pomaga – telo potrebuje redne, četudi zelo kratke prekinitve sedenja.

Koristno je, da vsakih 30 do 60 minut vstanemo, nekajkrat zaokrožimo z rameni in se sprehodimo vsaj po prostoru. Zaslon naj bo približno v višini oči, podlakti naj bodo podprte, telefon pa je bolje dvigniti proti obrazu, kot glavo nenehno sklanjati proti njemu.

Kako lahko pomaga masaža?

Masaža lahko sprosti napete mišice vratu, ramen in zgornjega dela hrbta ter začasno zmanjša občutek togosti in bolečine. Po navedbah klinike Mayo lahko koristi predvsem ljudem z dolgotrajno napetostjo v vratu.

Pritisk ne sme biti nujno močan. Pri mišicah, ki so že občutljive in razdražene, lahko preveč intenzivna masaža povzroči dodatno bolečino. Terapevtu je zato smiselno povedati, kje čutimo težave, koliko časa trajajo in ali se bolečina širi v roko.

Masaža ima največji učinek, kadar je del širše skrbi za telo. Če se po obisku vrnemo k večurnemu sedenju brez premora, se bo napetost verjetno hitro ponovila. Pomagajo tudi hoja, nežno raztezanje, vaje za krepitev zgornjega dela hrbta, topel tuš in dovolj spanja.

Kdaj masaža ni dovolj?

Običajna mišična napetost se lahko po počitku, gibanju ali masaži postopoma zmanjša. Pregled pri zdravniku pa je potreben, če je bolečina zelo močna, traja več tednov, se širi v roko ali jo spremljajo mravljinčenje, odrevenelost oziroma izguba moči.

Jesenska togost torej ni nekaj, kar moramo preprosto sprejeti kot del hladnejšega obdobja. Pogosto je predvsem opozorilo, da smo predolgo v istem položaju in da telo potrebuje več gibanja, toplote ter premišljene sprostitve.