Evropski parlament je podprl ponovno uvedbo začasnega evropskega ukrepa, ki spletnim platformam omogoča prostovoljno pregledovanje zasebnih sporočil zaradi odkrivanja gradiva o spolni zlorabi otrok. Odločitev pomeni vrnitev začasne izjeme od pravil o zasebnosti elektronskih komunikacij, razprava o trajni evropski zakonodaji pa se medtem nadaljuje.
Začasna ureditev je prvič začela veljati leta 2021, prenehala pa je aprila letos. Parlament je zdaj potrdil spremenjeno besedilo, potem ko predlog za zavrnitev stališča Sveta Evropske unije ni prejel potrebne absolutne večine.
Ukrep naj bi veljal do 3. aprila 2028 oziroma do sprejetja trajne evropske ureditve za preprečevanje spolne zlorabe otrok na spletu.
Nova ureditev platformam omogoča, da prostovoljno uporabljajo tehnologije za odkrivanje posnetkov spolnih zlorab otrok ter spletnega nagovarjanja otrok. Pri tem ne uvaja obveznosti za ponudnike storitev in državam članicam ne daje neposrednega dostopa do zasebnih sporočil uporabnikov.
Evropski parlament je hkrati sprejel dopolnilo, namenjeno zaščiti komunikacij, ki so zaščitene s šifriranjem od pošiljatelja do prejemnika (end-to-end encryption). Po sprejeti spremembi se začasni ukrep ne bi uporabljal za takšne komunikacije, do katerih lahko dostopata izključno pošiljatelj in prejemnik.
Poskus zavrnitve ni uspel
Evropska komisija je predlagala podaljšanje začasnega režima do leta 2028. Evropski parlament je marca zagovarjal krajše podaljšanje in strožje varovalke za zaščito zasebnosti, Svet EU pa je 2. julija podprl prvotni predlog Komisije.
Za zavrnitev stališča Sveta bi bila potrebna absolutna večina 360 poslancev. Za zavrnitev je glasovalo 276 poslancev, proti jih je bilo 286, 30 pa se jih je vzdržalo. Ker potrebna večina ni bila dosežena, je bilo besedilo Sveta sprejeto skupaj z dvema spremembama Evropskega parlamenta.
Eden najbolj spornih digitalnih zakonov EU
Tako imenovani “chat control” že več let velja za eno najbolj spornih digitalnih zakonodaj Evropske unije.
Podporniki opozarjajo, da brez takšnih orodij platforme težje odkrivajo gradivo o spolnih zlorabah otrok, spletno novačenje mladoletnikov in primere spolnega izsiljevanja. Po njihovem mnenju gre za pomemben instrument pri zaščiti otrok, ne pa za splošni nadzor komunikacij državljanov.
Nasprotniki ukrepa medtem svarijo, da lahko prostovoljno pregledovanje komunikacij odpre vrata množičnemu nadzoru zasebnih sporočil. Opozarjajo tudi na možnost lažnih prijav, posegov v zasebnost milijonov uporabnikov ter tveganje, da bi se podobni nadzorni mehanizmi v prihodnje razširili še na druga področja.
Pogajanja o trajni zakonodaji se nadaljujejo
Države članice EU so konec leta 2025 pri pripravi trajne uredbe že opustile predlog obveznega pregledovanja zasebnih sporočil, potem ko je ta naletel na ostre kritike zaradi posegov v zasebnost.
Kljub temu vprašanje še zdaleč ni zaključeno. Začasna izjema bo, če bo dokončno potrjena, veljala do leta 2028, medtem ko evropske institucije nadaljujejo pogajanja o trajni zakonodaji.
Postopek še ni povsem končan. Svet EU mora zdaj odločiti o spremembah, ki jih je sprejel Evropski parlament. Za to ima na voljo tri mesece. Če vseh sprememb ne bo sprejel, bo sledil spravni postopek med obema institucijama.
