ZDA so Ukrajini in Rusiji postavile junijski rok za dosego dogovora o koncu vojne, je pojasnil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Po njegovih besedah Washington pričakuje jasen časovni načrt in bo v primeru zamud pritisk stopnjeval na obe strani. Izjave prihajajo v času novih ruskih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in po diplomatskih stikih, ki doslej niso prinesli preboja.
Zelenski je dejal, da ZDA predlagajo sklenitev dogovora do začetka poletja in da je junij zamišljen kot skrajni rok. Če ta ne bo izpolnjen, bo ameriška administracija po njegovih besedah okrepila pritisk tako na Kijev kot na Moskvo. Dodal je, da Washington želi jasen urnik vseh nadaljnjih korakov in da namerava vlogo posrednika ohraniti tudi v prihodnjih fazah.
Rok sledi tristranskim pogovorom med ZDA, Ukrajino in Rusijo, ki so prejšnji teden potekali v Abu Dabiju in niso prinesli oprijemljivih rezultatov. Po navedbah Kijeva Rusija vztraja pri zahtevi, da se Ukrajina odpove regiji Donbas, kar ukrajinska stran zavrača kot nesprejemljivo izhodišče za kakršen koli dogovor.
Zelenski je potrdil, da so ZDA predlagale tudi nov krog pogovorov, ki bi prihodnji teden prvič potekal na ameriških tleh. Kot možna lokacija se omenja Miami, Ukrajina pa sodelovanje potrjuje.
Napadi na energetsko infrastrukturo in jedrske elektrarne
Sočasno z diplomatskimi prizadevanji se nadaljujejo ruski zračni napadi. Po navedbah Zelenskega je bilo v eni noči izstreljenih več kot 400 brezpilotnih letal in približno 40 raket, tarče pa so bile energetsko omrežje, proizvodni obrati in distribucijski sistemi.
Državni operater prenosa električne energije Ukrenergo je sporočil, da je šlo za drugi obsežni napad na energetsko infrastrukturo od začetka leta. Zaradi zadetkov ključnih visokonapetostnih postaj so bile jedrske elektrarne na nadzorovanih ozemljih prisiljene zmanjšati proizvodnjo. Napadi so prizadeli osem objektov v osmih regijah, primanjkljaj električne energije pa se je po navedbah podjetja občutno povečal, kar je vodilo v podaljšanje načrtovanih izpadov po vsej državi.
Ukrajinski predsednik je ob tem dejal, da so ZDA znova predlagale premirje, ki bi prepovedovalo napade na energetsko infrastrukturo. Ukrajina bi se takšnega dogovora držala, če bi se k njemu zavezala tudi Rusija. Spomnil je, da je Moskva v preteklosti že pristala na kratkotrajni premor, a ga po nekaj dneh kršila.
Donbas ostaja ključno in nerešeno vprašanje
Največje razlike med stranema ostajajo pri vprašanju Donbasa, kjer se spopadi nadaljujejo. Rusija zahteva umik ukrajinskih sil iz regije, Kijev pa vztraja, da o tem ne bo popuščal. Zelenski je večkrat poudaril, da se od Ukrajine zahtevajo večji kompromisi kot od Rusije, kar po njegovem mnenju otežuje napredek.
Kot nerešeno je izpostavil tudi vprašanje upravljanja jedrske elektrarne Zaporižje ter ameriški predlog, da bi Donbas v okviru kompromisa postal prosto ekonomsko območje. Po njegovih besedah glede tega ni enotnega razumevanja, pogajalci pa so se v zadnjem krogu osredotočili predvsem na tehnične mehanizme nadzora morebitnega premirja.
Zelenski je dodal, da naj bi bila najtežja politična vprašanja preložena na morebitno srečanje voditeljev, kjer bi se odločalo o končnih rešitvah in morebitni vlogi javnosti pri potrditvi dogovora.
