Izraz “toplotna kupola” je v zadnjih letih postal eden najpogosteje uporabljenih pojmov pri poročanju o ekstremni vročini. Še posebej po rekordnem vročinskem valu leta 2021, ko so deli severozahoda ZDA in Kanade beležili temperature nad 45 stopinj Celzija, meteorologi in mediji izraz uporabljajo skoraj kot sopomenko za izjemno vročino.
Nova raziskava Državne univerze v Portlandu pa ugotavlja, da toplotna kupola ni zgolj drug izraz za vročinski val. Znanstveniki so prvič oblikovali natančno meteorološko definicijo tega pojava in analizirali njegovo pojavljanje v zadnjih 85 letih.
Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Weather and Climate Extremes.
Za toplotno kupolo morata biti izpolnjena dva pogoja
Klimatolog Paul Loikith in doktorska kandidatka Siiri Bigalke ugotavljata, da se izraz pogosto uporablja neenotno in brez jasnih meril.
Po novi definiciji morata biti za nastanek toplotne kupole izpolnjena dva pogoja. Prvi je pojav izjemno visokih temperatur na površju, drugi pa prisotnost obsežnega območja visokega zračnega tlaka v zgornjem delu troposfere.
“Ko se ti dve stvari združita, govorimo o toplotni kupoli,” pojasnjuje Loikith.
To pomeni, da lahko pride do ekstremne vročine tudi brez toplotne kupole, prav tako pa lahko območje visokega zračnega tlaka obstaja brez izjemno visokih temperatur. Toplotna kupola nastane šele, ko se oba pojava pojavita hkrati.
Rekordni vročinski val leta 2021 je postal referenčni primer
Raziskovalci so kot enega ključnih primerov analizirali dogodek iz leta 2021, ko je severozahod Severne Amerike prizadel eden najhujših vročinskih valov v sodobni zgodovini.
Po ugotovitvah študije je prava toplotna kupola trajala od 26. junija do 2. julija. Dan prej se je vročina že razvijala, vendar še ni izpolnjevala vseh kriterijev za toplotno kupolo. Po 2. juliju pa je vročinski val vztrajal, čeprav povezava z območjem visokega zračnega tlaka ni več obstajala.
Raziskovalci ta pojav opisujejo kot “ostanek toplotne kupole”.
Toplotna kupola ni isto kot vročinski val
Ena najpomembnejših ugotovitev raziskave je jasna ločnica med obema pojmoma.
Vročinski val je odvisen od lokalnega podnebja in se običajno nanaša zgolj na nenavadno visoke temperature. Toplotna kupola pa opisuje specifičen atmosferski mehanizem, ki lahko povzroči ekstremno vročino.
Po mnenju raziskovalcev je razlikovanje pomembno tudi za javnost. Podobno kot izraz orkan označuje določeno vrsto nevihte, izraz toplotna kupola označuje poseben meteorološki pojav, ki je pogosto povezan z najhujšimi vročinskimi epizodami.
Sedem od desetih primerov ekstremne vročine
Analiza je pokazala, da je približno 70 odstotkov primerov ekstremne vročine v Severni Ameriki povezanih s toplotnimi kupolami. Povezava je še posebej izrazita na zahodu Združenih držav Amerike in v jugovzhodnem delu države.
Raziskovalci ugotavljajo tudi, da se število toplotnih kupol povečuje, vendar ne zato, ker bi se sam atmosferski proces bistveno spreminjal.
“Vročinskih valov je več, ker postaja podnebje toplejše. Posledično je več tudi toplotnih kupol, vendar se sam vremenski pojav ne spreminja nujno – spreminja se temperatura ozadja,” pojasnjuje Loikith.
Njegove ugotovitve kažejo, da bodo ob nadaljnjem segrevanju podnebja pogoji za nastanek ekstremne vročine vse pogostejši, zaradi česar bo razumevanje mehanizmov, kot so toplotne kupole, postajalo vse pomembnejše.
Meta opis: Raziskovalci z Državne univerze v Portlandu so prvič oblikovali natančno znanstveno definicijo toplotne kupole in pojasnili, zakaj ta pojav ni isto kot vročinski val.
