Državni zbor je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah. Predlog so podprli poslanci SDS, NSi, SLS, Fokus, Resnice in Demokratov, medtem ko so mu nasprotovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Del opozicije je že napovedal pobudo za ustavno presojo.
Novela prinaša dve pomembni novosti. Prva ukinja volilno pravico na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav, ki imajo v Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče. Druga občinam znova omogoča, da za volitve v organe krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti oblikujejo več volilnih enot, ne le ene, kot je določala sprememba zakonodaje iz leta 2024.
Kot poroča STA, so predlagatelji v razpravi poudarjali, da bodo s tem bolje zastopana manjša in redkeje poseljena območja, katerih kandidati so imeli po dosedanji ureditvi manj možnosti za izvolitev.
Razhajanja glede volilne pravice tujcev
Največ polemik je sprožila ukinitev volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. V Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni so opozarjali, da gre za ljudi, ki v Sloveniji živijo več let, plačujejo davke in prispevajo k družbi, zato jim po njihovem mnenju ni utemeljeno odvzeti politične pravice.
Poslanka Janja Sluga je dejala, da zakon sporoča, da so ti ljudje dovolj dobri za delo v zdravstvu, gradbeništvu ali znanosti, ne pa tudi za odločanje o lokalnem okolju, v katerem živijo. Borut Sajovic je ocenil, da zakon ustvarja vtis, da priseljenci niso dobrodošli, Nataša Sukič pa je napovedala, da bodo v Levici in Vesni zahtevali ustavno presojo sprejete ureditve.
Opozicijski poslanci so bili kritični tudi zato, ker se zakon sprejema le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami, in opozorili na nevarnost poseganja v politične pravice določenih skupin prebivalcev.
Predlagatelji: volilna pravica naj bo vezana na državljanstvo
V SDS in drugih predlagateljskih skupinah poudarjajo, da ustava volilno pravico zagotavlja slovenskim državljanom, zakon pa lahko določi pogoje, pod katerimi jo imajo tudi tujci. Po njihovem prepričanju bi morala biti pravica glasovanja na lokalnih volitvah vezana na državljanstvo.
Poslanec Anton Šturbej je poudaril, da spremembe ne pomenijo diskriminacije, saj imajo državljani tretjih držav v Sloveniji številne druge pravice, po izpolnitvi pogojev za pridobitev slovenskega državljanstva pa lahko pridobijo tudi vse politične pravice.
V razpravi so zagovorniki novele opozorili tudi, da državljani tretjih držav lokalne volilne pravice nimajo v številnih državah Evropske unije, med drugim v Nemčiji, ter izpostavili primere domnevnih fiktivnih prijav prebivališč. Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je ob tem ocenil, da v nekaterih občinah množično priseljevanje povzroča dodatne pritiske na lokalno okolje.
Poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus so kot pomemben cilj sprememb izpostavili tudi večjo zastopanost podeželskih in manjših naselij v organih ožjih delov občin. Tomaž Lisec je v razpravi dejal, da novela po njihovem mnenju vrača demokratično zastopanost krajem, ki so bili z lansko spremembo zakonodaje postavljeni v slabši položaj.
