El Niño, ki se krepi v tropskem Tihem oceanu, bi lahko postal eden najmočnejših doslej. Ameriški meteorologi mu pripisujejo 75-odstotno verjetnost, da bo ob koncu leta po intenzivnosti presegel vse doslej izmerjene dogodke od leta 1950. Prvi dolgoročni modeli za zimo 2026/2027 medtem za večji del Evrope nakazujejo manj snega od dolgoletnega povprečja, vendar je za zanesljivo napoved razmer v Sloveniji še prezgodaj.
El Niño nastane, ko se površinske vode v osrednjem in vzhodnem delu tropskega Tihega oceana segrejejo nad običajne vrednosti. Spremembe vplivajo na velike atmosferske tokove ter s tem na razporeditev padavin, neviht in hladnega zraka po različnih delih sveta.
Ameriški Center za podnebne napovedi pri agenciji NOAA ocenjuje, da obstaja več kot 90-odstotna verjetnost razvoja zelo močnega El Niña v jeseni in pozimi 2026/2027. Verjetnost, da bo dogodek med oktobrom in decembrom dosegel zgodovinsko intenzivnost, je ocenjena na 75 odstotkov.
Tudi Svetovna meteorološka organizacija opozarja, da je El Niño že trdno vzpostavljen in da se bo v prihodnjih mesecih predvidoma še okrepil. Skoraj gotovo naj bi vztrajal najmanj do februarja 2027, vrhunec pa naj bi dosegel ob koncu letošnjega leta.
Prvi modeli kažejo manj snega v Evropi
Prve sezonske izračune količine snega za zimo 2026/2027 je analiziral portal Severe Weather Europe. Evropski model ECMWF in model britanskega meteorološkega urada UKMO za večji del Evrope trenutno kažeta manj snega od dolgoletnega povprečja.
Med razlogi naj bi bila pogostejši dotok milejšega zraka z Atlantika in vztrajanje območja visokega zračnega tlaka nad južnejšim delom celine. Takšna razporeditev bi lahko predvsem v nižinah ter na srednjih nadmorskih višinah prinesla temperature, ki bi bile za obilnejše sneženje pogosto previsoke.
Model ECMWF nekoliko ugodnejšo sliko kaže za višje dele Alp ter severno in severovzhodno Evropo. Na nadmorskih višinah nad približno 1800 do 2000 metri bi bile možnosti za naravni sneg večje. Model UKMO je tudi za višje ležeče dele srednje Evrope nekoliko bolj zadržan.
Oba modela nakazujeta pozen in razmeroma skromen začetek snežne sezone novembra. Decembra in januarja naj bi bilo snega v evropskih nižinah večinoma manj od povprečja, medtem ko se modeli pri razmerah v Alpah še precej razlikujejo.
Kaj napoved pomeni za Slovenijo?
Iz teh napovedi še ni mogoče sklepati, da Slovenijo čaka zima brez snega. Sezonski modeli kažejo povprečen trend za več mesecev in veliko območje, ne morejo pa napovedati posameznih prodorov hladnega zraka ali nekajdnevnih obdobij obilnega sneženja.
Tudi oznaka »manj snega od povprečja« ne pomeni, da snega ne bo. Pomeni le, da bi bila skupna količina v celotni sezoni lahko manjša od dolgoletnega povprečja. Za slovenska smučišča bo pomembna predvsem nadmorska višina, odločilna pa bo tudi dejanska razporeditev padavin.
Vpliv El Niña na evropsko vreme je poleg tega manj neposreden kot v Severni Ameriki. Na zimo pri nas pomembno vplivajo tudi razmere nad Atlantikom, položaj polarnega vrtinca in drugi atmosferski pojavi.
Prve napovedi so zato zanimiv signal, ne pa dokončna napoved zime. Zanesljivejša slika za Slovenijo in Alpe bo nastala šele z novimi modelskimi izračuni v prihodnjih tednih.
