Evropska unija in Indonezija sta po skoraj desetih letih pogajanj podpisali celoviti sporazum o gospodarskem partnerstvu in ločeni sporazum o zaščiti naložb. Dogovor bo postopoma odpravil carine pri 98,5 odstotka tarifnih postavk, evropskim izvoznikom pa naj bi prihranil približno 600 milijonov evrov na leto.
Sporazuma so v soboto v Bruslju podpisali predstavniki Evropske komisije in indonezijske vlade. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dogovor označila za enega najambicioznejših trgovinskih sporazumov, ki jih je Evropska unija sklenila v Aziji.
Povezal bo evropski enotni trg s 450 milijoni prebivalcev in Indonezijo, ki ima več kot 280 milijonov prebivalcev ter je največje gospodarstvo jugovzhodne Azije. Skupaj gre za trg s približno 730 milijoni ljudi.
Evropskim podjetjem se odpira velik azijski trg
Ko bo sporazum v celoti uveljavljen, bo liberaliziranih do 98,5 odstotka tarifnih postavk. Kar 96 odstotkov indonezijskih carin za evropsko blago naj bi bilo odpravljenih v petih letih.
Evropska komisija ocenjuje, da bi se lahko izvoz EU v Indonezijo v prihodnjih 15 letih povečal za skoraj 40 odstotkov. Največ koristi pričakujejo proizvajalci strojev, avtomobilov, električne opreme, kemikalij in farmacevtskih izdelkov.
Indonezijske carine na avtomobile iz Evropske unije, ki trenutno dosegajo do 50 odstotkov, bodo odpravljene v petih letih. Sporazum bo evropskim podjetjem olajšal tudi dostop do indonezijskih javnih naročil ter izboljšal zaščito intelektualne lastnine.
Leta 2025 je bila blagovna menjava med EU in Indonezijo vredna 28,9 milijarde evrov. Evropska unija je v Indonezijo izvozila za 10,2 milijarde evrov blaga, uvoz pa je dosegel 18,7 milijarde evrov.
Priložnost tudi za evropske kmete
Dogovor odpravlja carine za večino evropskega kmetijskega in živilskega izvoza, med drugim za mlečne in mesne izdelke, predelano hrano, sadje in zelenjavo. Evropska unija v Indonezijo trenutno izvozi za približno milijardo evrov kmetijskih in živilskih izdelkov na leto.
V Indoneziji bo zaščitenih tudi 221 evropskih geografskih označb. To pomeni, da lokalni proizvajalci pod zaščitenimi evropskimi imeni ne bodo smeli prodajati izdelkov, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev.
Občutljivi evropski kmetijski sektorji ostajajo zaščiteni. Riž, sladkor in etanol so iz liberalizacije izključeni, za nekatere druge občutljive proizvode pa bodo veljale omejene carinske kvote.
Nikelj in kobalt za evropsko industrijo
Pomemben del sporazuma se nanaša na energijo in kritične surovine. Indonezija je ena največjih svetovnih proizvajalk niklja ter pomembna dobaviteljica kobalta. Obe kovini sta ključni za proizvodnjo baterij, električnih vozil in druge opreme, povezane z zelenim in digitalnim prehodom.
Dogovor naj bi evropskim proizvajalcem zagotovil stabilnejši in predvidljivejši dostop do teh surovin ter pomagal pri razpršitvi dobavnih verig. Vključuje tudi obveznost izvajanja okoljskih presoj rudarskih projektov.
Za palmovo in palmojedrno olje bo uvedena posebna brezcarinska izvozna kvota, trgovanje pa bo spremljal protokol o trajnostnih praksah.
Potrebna je še potrditev Evropskega parlamenta
Sporazuma še ne bosta začela veljati takoj. Potrditi ju mora Evropski parlament, svoje notranje postopke pa mora opraviti tudi Indonezija. Začasna uporaba bi se lahko začela v začetku leta 2027.
Dogovor krepi gospodarsko prisotnost Evropske unije v hitro rastoči jugovzhodni Aziji ter evropskim podjetjem odpira nove možnosti za izvoz, naložbe in dostop do pomembnih surovin. Komisija ga predstavlja tudi kot del širše evropske strategije sklepanja novih partnerstev in zmanjševanja ranljivosti dobavnih verig.










