Nekdanjega načelnika italijanske policije Giannija De Gennara so v soboto našli mrtvega v njegovi podeželski hiši v Toskani. Njegova smrt je pretresla Italijo, saj je bil 78-letni nekdanji visoki varnostni funkcionar le nekaj dni prej vključen v preiskavo domnevnega oviranja razjasnitve mafijskega atentata na protimafijskega sodnika Paola Borsellina.
De Gennarovo smrt so prijavili svojci, ki z njim od petka zvečer niso mogli vzpostaviti stika. Italijanski mediji poročajo, da si je nekdanji policijski načelnik domnevno sodil sam, oblasti pa okoliščine smrti še preiskujejo. Tožilstvo v Grossetu je odprlo preiskavo, ki naj bi razjasnila tudi morebitno napeljevanje k samomoru. Odrejena je bila obdukcija.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je sporočila, da jo je tragična smrt dolgoletnega državnega uradnika globoko pretresla. Sožalje so izrazili tudi številni predstavniki policije, obveščevalnih služb in italijanskega političnega vrha.
Preiskava domnevnega prikrivanja po atentatu
Tožilci v Caltanissetti so De Gennara pred manj kot tednom dni vključili v preiskavo domnevnega oviranja preiskave bombnega napada na Via D’Amelio v Palermu. V atentatu Cose Nostre je 19. julija 1992 umrl protimafijski sodnik Paolo Borsellino, skupaj z njim pa še pet članov policijskega spremstva.
Borsellino je bil ubit manj kot dva meseca po atentatu na njegovega tesnega sodelavca Giovannija Falconeja. Oba sodnika sta postala simbola italijanskega boja proti sicilijanski mafiji.
Preiskava Borsellinovega umora že desetletja velja za eno najbolj spornih poglavij novejše italijanske zgodovine. Policija je sprva identificirala osumljence, za katere se je pozneje izkazalo, da so bili nedolžni. Preiskovalci so nato preverjali navedbe o pridobivanju lažnih priznanj in namernem usmerjanju preiskave na napačno sled.
De Gennaro je bil osumljen sodelovanja pri domnevnem prikrivanju informacij in vplivanju na priče. Preiskovalci so se ukvarjali tudi z izginotjem Borsellinovega rdečega rokovnika, v katerega je sodnik zapisoval podatke o svojih preiskavah in ga je imel praviloma vedno pri sebi.
Sodnik je zahtevo tožilstva za De Gennarov hišni pripor zavrnil, tožilci pa so se na odločitev pritožili. Odločitev pritožbenega sodišča je bila pričakovana 1. decembra. De Gennaro je očitke zavračal ter jih označeval za neutemeljene in obrekljive.
Od lovca na mafijo do osumljenca
De Gennaro je veljal za enega najvplivnejših italijanskih varnostnih funkcionarjev. V osemdesetih in devetdesetih letih je sodeloval v boju proti Cosi Nostri ter tesno sodeloval s Falconejem. Sodeloval je tudi pri izročitvi mafijskega skesanca Tommasa Buscette iz Brazilije.
Pozneje je vodil italijanski direktorat za boj proti mafiji, med letoma 2000 in 2007 pa je bil načelnik nacionalne policije. Nato je prevzel vodilne naloge v italijanskih obveščevalnih službah ter med letoma 2013 in 2020 vodil državno obrambno in letalsko družbo Finmeccanica, pozneje preimenovano v Leonardo.
Njegova poklicna pot ni bila brez sporov. Kot načelnik policije je vodil varnostne operacije med vrhom skupine G8 v Genovi leta 2001, ki so ga zaznamovali nasilni spopadi in obtožbe zaradi policijskega ravnanja. V povezanem sodnem postopku je bil pozneje oproščen.
De Gennarov odvetnik Francesco Bertorotta je dejal, da je bil njegov klient zaradi zadnjih obtožb močno pretresen. Italijanski podpredsednik vlade Antonio Tajani pa je opozoril, da se v demokratični državi krivda ugotavlja na sodišču, ne v javnosti.
Borsellinov sin Manfredi je ob smrti nekdanjega policijskega načelnika ocenil, da je z njim morda izginil še en del resnice o enem najbolj temačnih obdobij italijanskega boja proti mafiji.










