Slovenska gospodinjstva so imela ob koncu drugega četrtletja letos za 100,4 milijarde evrov finančnih sredstev, kar je 9,8 milijarde evrov več kot leto prej. Gre za največje doslej ugotovljeno povečanje, kažejo najnovejši podatki Banke Slovenije. Največ denarja gospodinjstva še vedno hranijo na bančnih računih, pomemben del premoženja pa predstavljajo tudi lastniški deleži in naložbe v sklade.
Bančne vloge slovenskih gospodinjstev so do konca junija dosegle 33,7 milijarde evrov. V enem letu so se povečale za 1,9 milijarde evrov, kar kaže, da so prebivalci kljub inflaciji in večji ponudbi naložbenih možnosti še naprej povečevali prihranke v bankah.
Kar 89 odstotkov vseh vlog je bilo v domačih bankah. Terjatve gospodinjstev iz gotovine so znašale dodatnih 8,5 milijarde evrov, je Banka Slovenije navedla v publikaciji Finančni računi.
Velik delež premoženja v lastniškem kapitalu
Naložbe gospodinjstev v lastniški kapital, brez naložb v investicijske sklade, so dosegle 31 milijard evrov. Največ teh sredstev je bilo naloženih v nefinančne družbe in tujino.
Njihova vrednost se je v enem letu precej povečala. Gospodinjstva so opravila za 432 milijonov evrov neto nakupov, k povečanju vrednosti pa so še bolj prispevale razmere na finančnih trgih. Pozitivne vrednostne spremembe so znašale 3,3 milijarde evrov.
Naložbe v investicijske sklade so dosegle 7,7 milijarde evrov in se v enem letu povečale za 2,1 milijarde. Od tega je bilo 79 odstotkov sredstev v domačih skladih, 21 odstotkov pa v tujih.
Podatki Evropske centralne banke o končni izpostavljenosti teh naložb kažejo, da je bilo 93 odstotkov sredstev prek skladov naloženih v tujino, predvsem zunaj evrskega območja. V Sloveniji je končalo le sedem odstotkov teh naložb.
Rastejo tudi pokojninski prihranki in posojila
Terjatve gospodinjstev iz zavarovanj in pokojninskih shem so se povečale za 1,2 milijarde evrov in dosegle 11,1 milijarde. Od skupnega povečanja je 762 milijonov evrov izviralo iz pozitivnih vrednostnih sprememb.
V tej skupini so prevladovale pokojninske pravice, sledila so življenjska zavarovanja in rezervacije iz neživljenjskih zavarovanj. Druge finančne terjatve gospodinjstev so se povečale za 111 milijonov evrov, na 4,7 milijarde.
Poleg premoženja pa so se povečale tudi obveznosti. Finančne obveznosti gospodinjstev so znašale 20,4 milijarde evrov, kar je 1,3 milijarde več kot leto prej. Najeta posojila so se povečala za 1,4 milijarde evrov in dosegla 18,2 milijarde. Pri domačih bankah je bilo najetih 84 odstotkov vseh posojil.
Razlika med evidentiranimi finančnimi sredstvi in obveznostmi slovenskih gospodinjstev je tako znašala približno 80 milijard evrov. Banka Slovenije ob tem ocenjuje, da so gospodinjstva v prvi polovici leta ohranila razmeroma ugoden finančni položaj, čeprav se je nadaljevala okrepljena rast stanovanjskih posojil.
Podatki predstavljajo skupni položaj vseh gospodinjstev in ne kažejo, kako enakomerno je finančno premoženje razdeljeno med prebivalce. Prav tako ne vključujejo vrednosti nepremičnin in drugega stvarnega premoženja.
