Opozicija in del sindikatov razvojni zakon predstavljata kot grožnjo javnim financam, ki naj bi v proračunu povzročila približno milijardo evrov izpada. Izračuni ekonomista in nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča kažejo drugačno možnost: davčne razbremenitve ob omejeni rasti javne porabe ne bi nujno pomenile trajnega primanjkljaja, Slovenija pa bi lahko do leta 2030 znova ustvarjala presežek.
Šušteršič podpira temeljno usmeritev razvojnega zakona, s katerim želi vlada razbremeniti delo, izboljšati konkurenčnost gospodarstva in omogočiti višje neto plače. Ocenjuje celo, da bi lahko bili nekateri ukrepi zastavljeni bolj ambiciozno.
Posebej izpostavlja razvojno kapico pri socialnih prispevkih. Zakon jo postavlja pri 7500 evrih bruto mesečne plače, Šušteršič pa bi jo določil pri 5000 evrih ali celo pod 4500 evri. S tem bi razbremenitev zajela širši krog zaposlenih.
Opozicija opozarja na milijardni izpad
Poslanka Svobode Alenka Bratušek je ocenila, da bi razvojni zakon javno blagajno osiromašil za približno milijardo evrov. Poslanka Levice Nataša Sukič je govorila o “milijardni luknji” in prenosu denarja od večine k najbogatejšim.
Kritični so tudi nekateri sindikati. Predsednik Pergama Jakob Počivavšek je zakon označil za “razkroj, in ne razvoj Slovenije”, Damjan Volf iz Konfederacije sindikatov 90 Slovenije pa je opozoril na zmanjševanje že pridobljenih pravic.
Šušteršičevi izračuni ne zanikajo, da davčne razbremenitve zmanjšajo prihodke države. Kažejo pa, da izpad prihodkov sam po sebi še ne pomeni trajne proračunske luknje, če država hkrati omeji rast manj prednostnih izdatkov in drugače razporedi javni denar.
Slovenija bi lahko leta 2030 ustvarila dve milijardi presežka
V Priročniku za vodenje fiskalne politike, ki ga je pripravil za Inštitut Razvojnik, Šušteršič ugotavlja, da so se izdatki države med letoma 2019 in 2025 povečali za 14 milijard evrov oziroma 66 odstotkov, nominalni BDP pa je v istem obdobju zrasel za 50 odstotkov.
Samo leta 2025 se je javna poraba povečala za 3,6 milijarde evrov oziroma 11,6 odstotka. Primanjkljaj je kljub višjim prihodkom dosegel skoraj 1,8 milijarde evrov, javni dolg pa približno 46 milijard evrov.
Če bi država rast izdatkov omejila na ciljno inflacijo, bi po Šušteršičevem osnovnem scenariju že leta 2028 ustvarila presežek. Do leta 2030 bi se ta povečal na približno dve milijardi evrov oziroma več kot 2,2 odstotka BDP.
Predlog ne predvideva zamrznitve porabe ali enakomernega krčenja vseh proračunskih postavk. Skupni izdatki države bi se do leta 2030 še vedno povečali za 14,2 odstotka.
Več denarja bi namenili obrambi, javnemu redu, varnosti in izobraževanju. Izdatki za pokojnine in večino zdravstvenih dejavnosti bi naraščali skladno z BDP, socialni transferji pa z inflacijo.
Varčevanje bi bilo usmerjeno predvsem v subvencije, manj prednostne programe in del stroškov javne uprave.
Neto plače bi se občutno povečale
Šušteršič predlaga zvišanje splošne dohodninske olajšave na raven minimalnih življenjskih stroškov, kar bi pomenilo približno 7914 evrov letne olajšave.
Enako olajšavo bi uvedel tudi pri socialnih prispevkih delojemalcev, ki se trenutno po skupni stopnji 23,1 odstotka plačujejo od prvega evra zaslužka.
Po njegovem izračunu bi se neto plača zaposlenega z minimalno plačo povečala za približno 15 odstotkov, pri povprečni plači za devet odstotkov, pri dveh povprečnih plačah pa za 5,5 odstotka.
Predlog vključuje še kapico pri socialnih prispevkih, odpravo najvišje, 50-odstotne dohodninske stopnje ter znižanje obdavčitve podjetij. Splošno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb bi znižal na 15 odstotkov, za manjša podjetja pa bi veljale še nižje stopnje.
Davčna reforma zahteva nadzor nad porabo
Skupni neposredni učinek Šušteršičeve celotne davčne reforme na javne prihodke je ocenjen na 2,3 milijarde evrov v letu uvedbe in 2,7 milijarde evrov leta 2030.
Dve milijardi evrov presežka se nanašata na osnovni scenarij omejevanja rasti porabe pred izvedbo celotne davčne reforme. Za hkratno uvedbo vseh razbremenitev in odpravo primanjkljaja bi morala država spremembe uvajati postopoma ter v zadnjih dveh letih mandata dodatno omejiti rast manj prednostnih izdatkov.
Izračuni tako ne dokazujejo, da so davčne razbremenitve brezplačne. Kažejo pa, da očitki o neizogibni milijardni luknji upoštevajo le eno stran enačbe – nižje prihodke – ne pa tudi možnosti počasnejše rasti in drugačne razporeditve državne porabe.
Premier Janez Janša je ob predstavitvi razvojnega zakona poudaril, da prevelika obremenitev dela zmanjšuje konkurenčnost Slovenije in otežuje zaposlovanje visoko usposobljenih kadrov. Vlada razvojno kapico predstavlja kot prvi korak, ki naj bi mu sledilo še zvišanje splošne dohodninske olajšave.
