V Sloveniji je v drugem četrtletju 2026 nastalo za 18,4 odstotka manj emisij toplogrednih plinov kot v prvih treh mesecih leta. Medletna primerjava kaže drugačno sliko: količina emisij je bila za 2,1 odstotka višja kot v drugem četrtletju lani.
Po prvi oceni Statističnega urada Republike Slovenije je v drugem četrtletju nastalo 3301,9 kilotone emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu ogljikovega dioksida. To je bilo za 743,6 kilotone manj kot v prvem četrtletju.
Največ je k zmanjšanju prispevala oskrba z električno energijo, plinom in paro. Emisije tega področja so se v primerjavi s prvim četrtletjem zmanjšale za kar 74,9 odstotka, predvsem zaradi drugačne porabe energentov pri proizvodnji električne energije.
V večini dejavnosti emisije narasle
Velik skupni četrtletni padec ne pomeni, da so se emisije zmanjšale v vseh delih gospodarstva. Nasprotno, v večini drugih dejavnosti so bile višje kot v prvem četrtletju.
V predelovalnih dejavnostih so se povečale za 19 odstotkov, v gradbeništvu za 18,7 odstotka, v trgovini ter vzdrževanju in popravilih motornih vozil za 14,9 odstotka, v prometu in skladiščenju pa za 10,6 odstotka.
Emisije gospodinjstev so se v četrtletni primerjavi zmanjšale za 13,1 odstotka, z 1076,8 na 935,4 kilotone ekvivalenta CO₂. Tudi ta razlika je povezana z letnim časom in manjšimi potrebami po ogrevanju.
Medletno največja rast v gradbeništvu
V primerjavi z drugim četrtletjem 2025 je bilo skupnih emisij toplogrednih plinov za 2,1 odstotka več.
Najizraziteje so se povečale v gradbeništvu, in sicer za 15,5 odstotka. V predelovalnih dejavnostih so bile višje za 6,2 odstotka, v trgovini za 5,3 odstotka, v rudarstvu za 4,6 odstotka ter v prometu in skladiščenju za štiri odstotke.
Emisije iz oskrbe z električno energijo, plinom in paro so bile na drugi strani za 15 odstotkov nižje kot leto prej. Gospodinjstva so ustvarila za tri odstotke več emisij.
Manj ogljikovega dioksida, več drugih toplogrednih plinov
Emisije ogljikovega dioksida so se v primerjavi s prvim četrtletjem zmanjšale za 23 odstotkov. Količine drugih toplogrednih plinov so se povečale.
Emisije didušikovega oksida so narasle za 2,2 odstotka, metana za 4,4 odstotka, fluoriranih plinov pa za 7,4 odstotka.
Medletno so bile višje emisije vseh spremljanih skupin toplogrednih plinov. Emisije CO₂ so se povečale za 2,4 odstotka, didušikovega oksida za 1,2 odstotka, metana za 0,8 odstotka in fluoriranih plinov za 4,7 odstotka.
SURS opozarja, da gre za prve ocene, izdelane z metodami ekstrapolacije. Podatki prav tako niso prilagojeni vplivom sezone in koledarja, zato lahko med četrtletji nastanejo velika nihanja, zlasti zaradi različnih potreb po energiji in sprememb v virih za proizvodnjo električne energije.
