Preimenovanje jesenskih počitnic v Trubarjeve počitnice, več prostora za slovensko zgodovino in državne simbole ter več odgovornosti učencev za lastno delo. To je nekaj predlogov z dveh strokovnih posvetov o šolski reformi. Ministrstvo poudarja, da bodo zbrana stališča šele podlaga za oblikovanje rešitev – spremembe torej še niso sprejete.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je v sredo pripravilo četrti in peti posvet o reformi. Sodelovali so učitelji, ravnatelji, vzgojitelji, predstavniki pedagoških združenj, staršev in mladih ter raziskovalci. Posveta je vodila državna sekretarka Mojca Škrinjar.
Več odgovornosti učencev, več avtonomije učiteljev
Na prvem posvetu so udeleženci govorili o delovnih navadah, vztrajnosti in odgovornosti. Po njihovem mnenju bi morali učenci postopoma prevzemati več odgovornosti za učenje in uspeh, pri čemer potrebujejo podporo odraslih. Starši naj bi jim pomagali razvijati samostojnost, domače naloge pa naj bi ostale predvsem učenčevo delo.
Razpravljali so tudi o učiteljevi strokovni avtoriteti, jasnih merilih ocenjevanja in kakovostni povratni informaciji. Med predlogi so krepitev avtonomije učiteljev, boljše usposabljanje za pedagoški poklic in razmislek o sprejemnih izpitih na pedagoških fakultetah. Udeleženci bi zmanjšali tudi razdrobljenost učnih vsebin, da bi ostalo več časa za temeljno znanje in praktično delo.
Od zastave in himne do Trubarjevih počitnic
Drugi posvet je bil namenjen domoljubni in državljanski vzgoji. Udeleženci so poudarili pomen poznavanja domačega kraja, slovenskega jezika, zgodovine in kulturne dediščine. V šolah bi več pozornosti namenili državnim simbolom, praznikom, Slovencem v zamejstvu in po svetu ter obdobju osamosvojitve.
Med konkretnimi predlogi so preimenovanje jesenskih počitnic v Trubarjeve počitnice, izročitev knjižice z ustavo učencem ob začetku osnovne in srednje šole ter tradicionalni slovenski zajtrk enkrat tedensko. Omenili so še več slovenskih ljudskih pesmi pri pouku in brezplačne obiske državnih kulturnih ustanov za otroke.
Po oceni udeležencev za krepitev domoljubne vzgoje ni potreben nov šolski predmet. Vsebine bi lahko bolj smiselno vključili v slovenščino, zgodovino, glasbo in druge obstoječe predmete. Ministrstvo bo posvete nadaljevalo, o končni obliki reforme pa še ni odločeno. O širših načrtih in pomislekih smo že pisali ob razpravi na odboru državnega zbora. Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino.










