Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je na konferenci o domoljubju v Kamniku poudarila, da slovenski narodni prostor presega državne meje. Državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch pa je opozorila na posebno odgovornost izobražencev do naroda, njegovega jezika, zgodovine in kulturne dediščine.
Ministrica in državna sekretarka sta se udeležili 8. mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države, ki je letos potekala pod naslovom “Domoljubje skozi znanje in dejanja”. Ministrica je zbrane nagovorila v uvodnem delu, Jaklitsch pa je v plenarnem delu spregovorila o odgovornosti izobražencev do svojega naroda.
Konferenca je potekala na Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik, spremljati pa jo je bilo mogoče tudi prek spleta. Namenjena je bila razmisleku o pomenu domoljubja, vzgoje in izobraževanja pri ohranjanju narodne identitete ter prenašanju zavesti o pripadnosti domovini na mlajše generacije.
Ljubezen do domovine se začne v družini
Suzana Lep Šimenko je v pozdravnem nagovoru poudarila, da se ljubezen do domovine začne v družini, pomembno vlogo pri njenem razvijanju pa imajo tudi vzgojitelji in učitelji.
Posebej je izpostavila Slovence v zamejstvu in po svetu, ki slovenski jezik, kulturo in narodno identiteto ohranjajo tudi daleč od matične domovine. Pedagoške delavce je ob tem povabila k uporabi izobraževalnih vsebin, objavljenih na portalu Slovenci.si.
“Želim si, da se vsi zavedamo, da se dejansko slovenstvo ne konča na slovenskih mejah, da nas je veliko več in da vsi skupaj tvorimo slovenski narodni prostor,” je poudarila ministrica.
Njeno sporočilo je bilo usmerjeno predvsem v krepitev zavesti, da Slovenci, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije, niso ločeni del naroda, temveč skupaj s Slovenci v domovini sestavljajo skupni slovenski kulturni in narodni prostor.
Izobraženci imajo posebno odgovornost do naroda
Državna sekretarka Helena Jaklitsch je v plenarnem delu nastopila s predavanjem “Zakaj nazaj v planinski raj – razprava o dolžnostih, ki jih ima izobraženec do svojega naroda”.
Ob primeru slovenske begunske gimnazije, ki je po drugi svetovni vojni delovala na avstrijskem Koroškem, je predstavila pomen izobraževanja, domoljubja in odgovornosti do prihodnjih rodov.
Poudarila je, da imajo izobraženci posebno odgovornost do svojega naroda. Ta se po njenih besedah kaže v skrbi za slovenski jezik, poznavanju zgodovine in kulturne dediščine, spodbujanju odličnosti ter uporabi pridobljenega znanja v dobro širše skupnosti.
Posebno pozornost je namenila tudi Slovencem v zamejstvu in po svetu ter pomenu njihove osebne povezanosti s slovenskim narodom.
“Navsezadnje pripadnost narodu ni odvisna samo od tega, kje človek živi, temveč tudi od tega, kaj mu narod, iz katerega je izšel, pomeni in kaj je zanj pripravljen storiti,” je poudarila državna sekretarka.
O domoljubju, razkolu in povezovanju generacij
Zbrane so v uvodnem delu konference poleg Lep Šimenko pozdravili še predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle, predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, kamniški župan Matej Slapar in ravnateljica Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik Monika Glücks Donko. V imenu organizatorjev je udeležence nagovorila predsednica Društva katoliških pedagogov Slovenije Helena Kregar.
V plenarnem delu je dr. Žiga Turk nastopil s predavanjem “Izobraževanje kot temelj mostu med generacijami”, dr. Jože Možina pa je spregovoril o domoljubju v prizmi slovenskega razkola in sprave.
Kulturni program so oblikovali učenci Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik, Marko Fink in Tone Kuntner. Konferenca se je sklenila z mislijo jezuita, pedagoga in urednika revije Vzgoja dr. Silva Šinkovca ter skupnim petjem, po dogodku pa je bila v cerkvi Marijinega vnebovzetja na Šutni še sveta maša.
Osrednje sporočilo konference je bilo, da lahko znanje, vzgoja in dejavno sodelovanje pomembno prispevajo k ohranjanju slovenske narodne zavesti ter krepitvi povezanosti med Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu.










