Javnofinančni izpad zaradi razvojne kapice naj bi bil občutno nižji od ocene Fiskalnega sveta, kaže izračun Inštituta Razvojnik. Fiskalni svet je učinek ukrepa za leto 2027 ocenil na 265 milijonov evrov, Razvojnik pa na 161 milijonov oziroma 147 milijonov evrov ob upoštevanju dodatno pobranega DDV. Razlika med primerljivima ocenama presega 100 milijonov evrov.
Razvojna kapica je del Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra. Predlog določa zgornjo mejo dohodka, od katerega se plačujejo socialni prispevki. Pri plačah nad 7500 evrov bruto mesečno se od zneska nad to mejo prispevki ne bi več plačevali.
Kot je v analizi objavil Inštitut Razvojnik, je glavni razlog za razliko med izračunoma število zaposlenih, ki bi jih kapica zajela. Fiskalni svet jih za leto 2027 ocenjuje skoraj 22.000, simulacijsko orodje Razvojnika pa približno 16.200.
Različni podatkovni osnovi
Fiskalni svet je svojo oceno pripravil na podlagi odločb o odmeri dohodnine, ki vključujejo letne dohodke, nagrade, regres in dohodke pri več delodajalcih. Razvojnik se je oprl na podatke Statističnega urada o porazdelitvi mesečnih bruto plač.
Po podatkih SURS je oktobra 2025 plačo nad 7500 evrov bruto prejemalo približno 11.200 oziroma 1,34 odstotka zaposlenih. Ob predvideni rasti plač do leta 2027 bi prag kapice preseglo od 17.000 do 18.000 zaposlenih. Razvojnik ob tem opozarja, da najvišje plače praviloma ne rastejo samodejno skupaj s povprečno plačo, saj so pogosto določene z individualnimi pogodbami.
Po izračunu Razvojnika bi država zaradi nižjih prispevkov izgubila okoli 220 milijonov evrov, hkrati pa bi zaradi višje dohodninske osnove dobila 59 milijonov evrov dodatne dohodnine. Višja potrošnja bi prinesla še približno 14 milijonov evrov DDV, zato bi neto učinek znašal okoli 147 milijonov evrov.
Obe oceni imata omejitve
Razvojnik poudarja, da sta obe oceni statični in ju je treba razumeti kot oceno reda velikosti, ne kot povsem natančno napoved. Nobena namreč ne upošteva morebitnega zadržanja visoko usposobljenih zaposlenih, vračanja kadrov iz tujine ali selitev uprav in razvojnih oddelkov.
Inštitut hkrati priznava, da razvojna kapica ni brezplačna. Ocenjeni neposredni strošek ukrepa znaša med 0,2 in 0,3 odstotka BDP na leto. Pozitivni učinki razbremenitve bi se pokazali šele sčasoma, zato bi morala biti po njihovem mnenju uvedba kapice povezana tudi z omejevanjem rasti državnih izdatkov.
Referendumska kampanja se je začela v petek. Kot smo že poročali na Portal24, razvojni zakon podpira pet največjih gospodarskih in delodajalskih organizacij, sindikalne centrale pa mu nasprotujejo.
