Komisija za preprečevanje korupcije je pripravila priročnik za uveljavljanje zaščite prijaviteljev v praksi. Na komisiji poudarjajo, da morajo zaposleni vedeti, da lahko opozorijo na nepravilnosti brez strahu pred povračilnimi ukrepi. V treh letih od uveljavitve zakona o zaščiti prijaviteljev je KPK izdala 53 potrdil o upravičenosti do zaščite.
Prijavitelji imajo pomembno vlogo pri razkrivanju informacij iz delovnega okolja o korupciji ter drugih nezakonitih in neetičnih ravnanjih. Ker so njihova dejanja še vedno pogosto napačno razumljena in so zaradi prijav lahko deležni povračilnih ukrepov, potrebujejo podporo in ustrezno zaščito.
Zaščita mora biti po navedbah KPK zagotovljena v celotni verigi, od zaupnika v delovnem okolju do sodišča, poroča STA.
Notranje prijavne poti obvezne za okoli 3000 zavezancev
Na komisiji opozarjajo, da morajo mehanizmi, ki so bili pred tremi leti vzpostavljeni z zakonom o zaščiti prijaviteljev, v celoti zaživeti tudi v praksi. To se začne z dobro delujočimi notranjimi potmi za prijavo kršitev.
Vzpostavitev notranjih prijavnih poti je obvezna za okoli 3000 zavezancev v javnem in zasebnem sektorju. Zaupniki za zaščito prijaviteljev bi morali predstavljati prvo varno točko, na kateri lahko prijavitelj dobi potrebne informacije in pomoč.
“Formalizmi niso dovolj, zaposleni morajo vedeti, da lahko spregovorijo brez strahu pred povračilnimi ukrepi ter da bo njihova prijava obravnavana resno in da bodo ugotovljenim nepravilnostim sledili ustrezni ukrepi,” je na strokovnem dogodku ob predstavitvi priročnika povedal namestnik predsednice KPK Aleš Kocjan.
Poudaril je tudi, da prijaviteljev ne bi smeli razumeti kot ljudi, ki organizaciji škodujejo, temveč kot posameznike, ki ji pomagajo prepoznati in odpraviti pomanjkljivosti.
Prijavitelji, ki informacije o kršitvah razkrijejo skladno z zakonom in pri tem ne navajajo oziroma razkrivajo neresničnih informacij, ne kršijo nobene omejitve in ne nosijo odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, so pojasnili na KPK.
Povračilni ukrepi zoper prijavitelja so prepovedani
Zoper prijavitelja so prepovedani vsakršni povračilni ukrepi. Oseba, ki uveljavlja zaščitne ukrepe, lahko od KPK zahteva izdajo potrdila o upravičenosti do zaščite po zakonu.
Med zaščitnimi ukrepi so sodno varstvo, brezplačna pravna pomoč, nadomestilo za brezposelnost in psihološka podpora.
Od februarja 2023, ko je začel veljati zakon o zaščiti prijaviteljev, je komisija izdala 53 potrdil o upravičenosti do zaščite. Njihovo število se povečuje iz leta v leto, so navedli na KPK.
Če organizacija nima notranje poti za prijavo, če ne zagotavlja učinkovite obravnave ali če obstaja tveganje povračilnih ukrepov, lahko prijavitelj kršitev prijavi neposredno pristojnemu organu za zunanjo prijavo.
Takšnih organov je 24. Med njimi so KPK, različni inšpektorati in javne agencije, Finančna uprava, informacijski pooblaščenec, Državna revizijska komisija in Slovenski državni holding.
“Zakonski okvir je zgolj začetna točka, v praksi pa je zaščita prijaviteljev lahko učinkovita le ob skupnem delovanju vseh deležnikov, ki pri izvajanju ukrepov iz svojih pristojnosti razumejo poseben položaj prijaviteljev, v katerem so se znašli zaradi podane prijave,” je poudaril višji svetnik za pravna vprašanja, zadolžen za področje zaščite prijaviteljev, Gregor Pirjevec.
