Zavod za zaščito žrtev parlamentarne preiskave po nedavni ustanovitvi štirih novih preiskovalnih komisij državnega zbora pričakuje, da bodo njihovi predsedniki in člani za vsak morebiten poseg v zasebnost prič pridobili sodno odredbo. Na konstitutivnih sejah naj bi tudi jasno določili preiskovance, ki so lahko po mnenju zavoda samo nosilci javnih pooblastil.
Državni zbor je proti koncu oktobra na zahtevo SDS ter trojčka NSi, SLS in Fokus odredil parlamentarno preiskavo o ogrožanju energetske neodvisnosti Slovenije, cenah električne energije in financiranju nevladnih organizacij.
Na zahtevo Resnice, SDS ter NSi, SLS in Fokusa je odredil tudi parlamentarno preiskavo o obveščanju javnosti v zadevi Black Cube, poroča STA.
Na zahtevo opozicijskih Svobode in Levice je državni zbor medtem odredil še preiskavi o sumih obvodnega financiranja političnih strank in o morebitnem poskusu vplivanja izraelskega podjetja Black Cube na izid marčnih parlamentarnih volitev.
Zavod ustanovljen zaradi podpore posameznikom
Zavod za zaščito žrtev parlamentarne preiskave 2022–2026 je bil septembra ustanovljen za podporo posameznikom, ki so jim bile ali jim bodo po oceni ustanoviteljev v okviru parlamentarnih preiskovalnih postopkov kršene pravice.
Direktor zavoda Boris Tomašič je ob tem kritičen do dela preiskovalne komisije državnega zbora o sumih nezakonitega financiranja političnih strank v prejšnjem mandatu, ki ji je predsedovala poslanka Svobode Tamara Vonta.
Po njegovih besedah je komisija “nedopustno posegala v pravice prič, med drugim z vpogledi v poslovne in osebne račune, ter institut parlamentarne preiskave uporabljala za politični obračun”.
Zavod pričakuje, da morebitne priče novih preiskovalnih komisij, zlasti zasebniki, ne bodo postale kolateralna škoda obračunavanja med ideološkima in političnima poloma.
“V zadnjem sklicu se je namreč zgodilo, da smo bili posamezniki oziroma zasebniki, ki smo ustanovili zavod, javno oblateni, demonizirani in kriminalizirani, preiskovancev pa komisija sploh ni določila,” je zapisal Tomašič.
Za posege v zasebnost prič zahtevajo sodne odredbe
V zavodu pričakujejo, da bodo preiskovalne komisije za vsak morebiten poseg v zasebnost prič, med drugim za vpogled v njihove poslovne in osebne račune, pridobile sodno odredbo, “ne pa bankam in poslovnim subjektom pod grožnjo s silo pošiljale dopisov”.
Na sejah parlamentarnih preiskovalnih komisij je treba po njihovih navedbah spoštovati pravice prič in preiskovancev. Predsedniki in člani komisij naj bi z vso skrbnostjo pazili, da ne posegajo v njihovo zasebnost.
Vsako odločitev o zbiranju dokazov bi morali po mnenju zavoda pozorno pravno pretehtati in preveriti, ali je skladna z ustavo ter veljavno zakonodajo.
K ukrepanju pozvali tudi banke in podjetja
Zavod je svoja pričakovanja naslovil tudi na komercialne banke in gospodarske družbe. Od njih pričakujejo, da bodo izročitev dokumentacije posameznika ali poslovnega partnerja zavrnile, če bodo od parlamentarne preiskovalne komisije prejele zgolj dopis z zahtevo, ter o tem nemudoma obvestile svojega komitenta oziroma poslovnega partnerja.
Gospodarska družba naj bi v primeru zahteve po izročitvi dokumentacije posameznika ali poslovnega partnerja počakala na morebitno sodno odredbo.
“Brez tega politiki ni dolžna izročiti ničesar,” je še navedel Tomašič.
