Nekaj listov v žlebu je videti nenevarno, dokler se jim ne pridružijo mah, vejice in strešni drobir. Nastane čep, zaradi katerega voda prestopi rob žleba, teče po fasadi ali zastaja ob temeljih. Pred obdobjem močnejšega jesenskega dežja zato ni dovolj odstraniti samo vidnega listja – pregledati je treba tudi odtočne cevi, spoje, naklon žleba in mesto, kamor se voda izliva.
Žlebovi imajo preprosto nalogo: vodo s strehe morajo hitro in nadzorovano odvesti stran od objekta. Če se pretok ustavi, se voda razlije po najbližji poti. To je lahko čez sprednji rob, za žleb, ob napušču ali skozi poškodovan spoj.
Posledice se ne pokažejo vedno takoj. Najprej opazimo temnejši madež na fasadi, zeleno sled pod žlebom ali lužo ob hiši. Ob dolgotrajnem zamakanju se lahko navlažijo leseni deli ostrešja, omet, izolacija in zemlja ob temeljih.
Uradna navodila za vzdrževanje stavb na Severnem Irskem opozarjajo, da zamašeni žlebovi in odtočne cevi povzročijo prelivanje po fasadi ter s tem težave z vlago, ki bi jih lahko preprečili z rednim čiščenjem.
Najboljši pregled opravimo med dežjem
Žleb lahko od spodaj deluje čist, čeprav je zamašena odtočna odprtina ali navpična cev. Delovanje sistema najlažje preverimo med zmernim dežjem, ko ostanemo varno na tleh in opazujemo, kam teče voda.
Pozorni smo na:
- vodo, ki se preliva čez rob žleba,
- kapljanje za žlebom,
- curek na mestu spoja,
- počasno ali prekinjeno iztekanje iz odtočne cevi,
- luže tik ob fasadi,
- mokre madeže na ometu,
- povešen oziroma zvit del žleba,
- rast mahu ali celo rastlin v žlebu.
Če voda prestopa rob samo na enem mestu, je tam lahko zamašek ali nepravilni naklon. Če se žleb preliva po večji dolžini, je lahko poln listja, odtočna cev pa ne zmore odvajati vode oziroma je popolnoma zaprta.
Po dežju preverimo tudi, ali v žlebu ostaja stoječa voda. Manjša sled vlage ni neobičajna, večja luža pa kaže na posedanje nosilcev ali napačen padec proti odtoku.
Lestve nikoli ne naslonite na plastični žleb
Čiščenje opravimo na suh in miren dan. Lestev postavimo na trdno, ravno in nedrsečo podlago. Pred uporabo preverimo njene noge, prečke in morebitne poškodbe.
Britanski urad za varnost in zdravje pri delu HSE posebej opozarja, da lestve ne smemo nasloniti na šibko površino, kot je plastični žleb, in da žleba nikoli ne uporabimo kot oporo. Lestev mora sloneti na trdnem delu objekta ter biti zavarovana pred zdrsom vstran ali navzven.
Pri delu naj bo prisotna še ena oseba. Ne nagibamo se daleč v levo ali desno, temveč lestev sproti prestavljamo. Z eno roko se držimo, orodje pa hranimo v pasu ali vedru, ki je varno pritrjeno.
Na mokro, poledenelo ali z mahom poraslo streho ne stopamo. Pri večnadstropni hiši, strmi strehi, težko dostopnih žlebovih ali nestabilni podlagi je varnejše poklicati ustrezno usposobljenega izvajalca.
Listja ne potiskajte v odtočno cev
Pri čiščenju nosimo odporne rokavice. Med listjem so lahko ostri robovi, žice, vijaki, koščki kritine in živalski iztrebki. Večje ostanke poberemo z roko ali plastično zajemalko ter jih odložimo v vedro.
Listja ne potiskamo proti odtočni odprtini, saj bomo iz površinske umazanije naredili zamašek v cevi. Ko odstranimo večino materiala, žleb speremo z zmernim curkom vode od najbolj oddaljenega dela proti odtoku.
Voda mora brez zastajanja priti do odtočne cevi in iz nje normalno izteči. Če se začne vračati, je zamašena navpična cev. Najprej preverimo spodnji iztok, lovilec listja in morebitni čistilni kos. Zamašek lahko previdno odstranimo z gibljivo spiralo oziroma pripomočkom, namenjenim čiščenju cevi.
S trdo kovinsko palico ne udarjamo po zavojih cevi, saj lahko poškodujemo spoje. Tudi visokotlačnega čistilnika ne usmerimo na slepo v zaprto cev. Pritisk lahko razmakne elemente, voda pa začne iztekati na skritem mestu ob fasadi.
Preglejte nosilce, spoje in rob strehe
Ko je žleb prazen, se pokaže njegovo pravo stanje. Preverimo, ali so nosilci trdni in ali žleb med njimi visi. Povešeni deli zadržujejo vodo, dodatna teža mokrega listja in poznejšega ledu pa deformacijo še poveča.
Na kovinskih žlebovih iščemo rjo in drobne luknje, na plastičnih pa razpoke, zvite dele in razmaknjene spoje. Tesnilna masa ni trajna rešitev za žleb, ki je zaradi starosti izgubil obliko ali ima poškodovane nosilce.
Pozorni smo tudi na rob strehe in obrobo za žlebom. Če voda teče med strešno kritino in žlebom, težava morda ni zamašek, temveč nepravilno nameščena obroba ali poškodovan rob napušča.
Rjave sledi, luščenje barve, mehkejši les in temni madeži pod žlebom pomenijo, da prelivanje verjetno traja že dalj časa.
Voda mora stran od temeljev
Tudi popolnoma čist žleb ne pomaga, če odtočna cev izpusti vodo neposredno ob hiši. Spodnji del cevi mora biti trdno pritrjen, voda pa usmerjena na površino, s katere lahko varno odteče.
Kanadska priporočila za zmanjševanje poplavne škode svetujejo, naj se voda, kjer prostorske razmere to dopuščajo, odvaja približno dva metra stran od temeljev. Uporabimo lahko podaljšek odtočne cevi, odprt kanal, ponikovalno območje ali dežni vrt.
Iztok ne sme vode usmerjati na pločnik, kjer bo pozimi zmrznila, na sosednje zemljišče ali nazaj proti hiši. Preverimo tudi talne rešetke, peskolove in kanalete, saj zamašek na tleh povzroči enako težavo kot listje pod streho.
Če je cev povezana z zbiralnikom deževnice, očistimo filter in preverimo preliv. Ko je sod poln, mora presežna voda varno odteči stran od objekta. Podrobnejši pregled smo pripravili v prispevku Domača zbiralnica deževnice: Kaj se še splača urediti pred jesenskimi nalivi.
Mrežica ne pomeni, da čiščenje ni več potrebno
Zaščitne mreže in ščetke lahko zmanjšajo količino večjih listov v žlebu, vendar ne ustavijo iglic, semen, mahu in drobnega materiala s strehe. Listje se lahko nabere tudi na vrhu mreže ter prepreči, da bi voda sploh vstopila v žleb.
Zaščito zato vsaj enkrat letno odstranimo oziroma odpremo in preverimo prostor pod njo. Če je hiša pod večjimi listavci ali iglavci, bo pregled potreben pogosteje.
Žlebove je smiselno pregledati najmanj spomladi in jeseni, dodatno pa po neurju ali močnem vetru. Če drevesa konec oktobra še niso odvrgla večine listja, opravimo osnovno čiščenje zdaj in ponovni pregled po koncu odpadanja.
Kam z materialom iz žleba?
Če je v žlebu predvsem zdravo listje in drobne vejice, jih lahko dodamo kompostu. Vsebina, pomešana z večjo količino strešnega drobirja, ptičjih iztrebkov, plastike ali drugimi neznanimi primesmi, ni primerna za neposredno trosenje po zelenjavnih gredah.
Kako uporabiti čisto odpadlo listje in katerega je bolje odstraniti, smo pojasnili v prispevku Kaj narediti z odpadlim listjem: Kdaj je zlato za vrt in kdaj ga je bolje odstraniti.
Čist žleb je le polovica delujočega sistema. Voda mora neovirano skozi odtočno cev in nato dovolj daleč stran od fasade ter temeljev. Kratek pregled med dežjem zato pogosto razkrije več kot pogled v suh žleb z lestve. Če pa do sistema ne moremo varno, je strošek izvajalca neprimerno manjši od posledic padca ali dolgotrajnega zamakanja.
