Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević je na Evropskem vrhu o izobraževanju in spretnostih v Bruslju opozoril, da slabši rezultati slovenskih učencev ter hiter razvoj umetne inteligence potrjujejo nujnost celovite reforme šolstva. Pri njenem oblikovanju morajo imeti pomembno vlogo učitelji in ravnatelji, je poudaril.
Rončević je sodeloval na osrednjem političnem panelu o prihodnosti kakovostnega izobraževanja. Udeleženci so se strinjali, da se morajo izobraževalni sistemi odzvati na hitre tehnološke in družbene spremembe, ob tem pa v ospredju ohraniti kakovostno temeljno znanje, kritično razmišljanje in sposobnost samostojnega presojanja.
Umetna inteligenca bo svet spreminjala hitreje
Minister je opozoril na rezultate mednarodne raziskave PISA 2025, po katerih slovenski učenci na področju bralne in matematične pismenosti zaostajajo za povprečjem držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
“Umetna inteligenca bo svet spremenila bistveno hitreje, kot ga je industrijska revolucija. Prav zato moramo danes bolj kot kadar koli prej krepiti temeljno znanje, kritično razmišljanje in sposobnost samostojnega presojanja. Ob slabših rezultatih naših učencev je jasno, da spremembe šolskega sistema niso več vprašanje izbire, temveč nujnost,” je poudaril Rončević.
Izboljševanje rezultatov po njegovih besedah ne more biti zgolj naloga šol oziroma izobraževalnega resorja. Potrebno je usklajeno delovanje različnih državnih politik, saj na uspešnost otrok vplivajo tudi družinske razmere, zdravje in širše družbeno okolje.
“Vendar izobraževalni sistem teh izzivov ne more reševati sam. Potrebujemo usklajeno delovanje celotne vlade, tudi na področjih družinske politike in zdravja, kar poudarja tudi Evropska komisija v nedavno objavljenem svežnju za izobraževanje in spretnosti,” je dodal minister.
Pomen celovitega in medresorskega pristopa so izpostavili tudi drugi sodelujoči, med njimi portugalski minister za izobraževanje, znanost in inovacije Fernando Alexandre. Skupna ugotovitev razprave je bila, da mora šola mladim zagotoviti trdne temelje za razumevanje sveta, odgovorno uporabo novih tehnologij in uspešno prilagajanje spremembam.
Učiteljem in ravnateljem je treba povrniti glas
Pomemben del razprave je bil namenjen učiteljem in ravnateljem. Evropski sogovorniki so poudarili, da sprememb izobraževalnih sistemov ni mogoče uspešno uresničiti brez sodelovanja pedagoške stroke.
Rončević je ob tem izpostavil, da reforme ni mogoče oblikovati brez ljudi, ki vsak dan delajo v učilnicah in vodijo šole.
“Učiteljem in ravnateljem moramo povrniti glas. Prav oni najbolje poznajo izzive šolskega prostora in brez njihovega znanja, izkušenj ter sodelovanja ni mogoče izpeljati uspešne reforme. Zato jih aktivno vključujemo v pripravo sprememb,” je dejal.
Po njegovih navedbah predstavniki pedagoške stroke predstavljajo približno 85 odstotkov udeležencev strokovnih posvetov, ki jih pripravlja ministrstvo.
“Na naših strokovnih posvetih približno 85 odstotkov udeležb predstavljajo predstavniki pedagoške stroke, dialog pa bomo nadaljevali tudi na regijskih posvetih,” je napovedal Rončević.
Ministrstvo reformo pripravlja skozi posvete z učitelji, ravnatelji, direktorji šolskih centrov, univerzitetnimi profesorji in drugimi predstavniki pedagoške stroke. Sledili bodo še regijski posveti, na katerih naj bi zbrali konkretne predloge za izboljšanje reformnih rešitev.
Temeljno znanje ostaja v središču izobraževanja
Na političnem panelu z naslovom “Začrtati smer: kakovostno izobraževanje za prihodnost” so poleg Rončevića sodelovali irska ministrica za izobraževanje in mladino Hildegarde Naughton, litovska ministrica za izobraževanje, znanost in šport Raminta Popovienė ter portugalski minister Fernando Alexandre. Pridružila sta se jim predsednica pristojnega odbora Evropskega parlamenta Nela Riehl in generalni sekretar Evropske federacije delodajalcev v izobraževanju Daniel Wisniewski.
Sogovorniki so se strinjali, da morajo ob tehnoloških spremembah v središču izobraževanja ostati temeljne pismenosti, kritično razmišljanje in samostojno presojanje. Učitelji in ravnatelji pa morajo imeti osrednjo vlogo tako pri pripravi kot pri uresničevanju sprememb.
Evropski vrh, ki ga organizira Evropska komisija, je letos potekal pod osrednjo temo Šole prihodnosti, s posebnim poudarkom na izobraževanju v dobi umetne inteligence.










