Minister Tone Kajzer v Neaplju: Varnost Evrope in širšega Sredozemlja sta tesno povezani

Minister Tone Kajzer na MED 2026 [Foto: MZEZ]

Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer se je na povabilo italijanskega ministra za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Antonia Tajanija v Neaplju udeležil konference MED – Sredozemski dialogi. Na visokem panelu je poudaril tesno povezanost evropske in sredozemske varnosti, pomen dialoga namesto stopnjevanja napetosti ter strateško vlogo Slovenije pri povezovanju Srednje Evrope, Zahodnega Balkana in Jadrana.

Kajzer je na konferenci nastopil na visokem panelu o sodelovanju v evro-sredozemski regiji, v okviru posebnega dialoga pa je predstavil slovensko zunanjo politiko in njene ključne prednostne naloge.

Na panelu z naslovom “Oblikovanje nove arhitekture sodelovanja v širšem Sredozemlju” je opozoril, da varnosti Evrope ni mogoče obravnavati ločeno od varnosti širšega Sredozemlja. Kot enega ključnih pogojev za stabilnost v regiji je izpostavil dialog.

“Smo sredi širšega geopolitičnega viharja”

V razpravi o vlogi Evropske unije in njenih držav članic pri stabilizaciji razmer v Zalivu in na Bližnjem vzhodu se je Kajzer zavzel za dialog namesto eskalacije. Ob tem je opozoril, da posamezne krize niso več omejene zgolj na območja, na katerih potekajo, temveč imajo širše posledice za evropsko in svetovno varnost.

“Smo sredi širšega geopolitičnega viharja, vsi konflikti, ki smo jim priča, pa so med seboj vse bolj povezani – grozljiva vojna v Ukrajini, razmere na Bližnjem vzhodu, Iran itd. Vse to vpliva na prehransko in energetsko varnost ter na številne temelje stabilnosti in predvidljivosti, ki smo jih nekoč imeli za samoumevne,” je v nastopu poudaril minister Kajzer.

Posebno pozornost je namenil tudi pomorski varnosti in povezljivosti, ki sta po njegovi oceni ključni za stabilnost in gospodarski razvoj širšega Sredozemlja. Pri tem je izpostavil strateško lego Slovenije na stičišču Srednje Evrope, Zahodnega Balkana in Jadrana ter njeno vlogo pri razvoju mednarodnih prometnih in trgovinskih poti.

Luka Koper kot strateška vstopna točka

Kajzer je v razpravi posebej opozoril na pomen Luke Koper, ki ni pomembna le za slovensko gospodarstvo, temveč tudi za povezovanje srednjeevropskih trgov z Bližnjim vzhodom in Azijo.

“Luka Koper je eno ključnih gospodarskih in logističnih vozlišč Slovenije ter pomembna vstopna točka na srednjeevropske trge. Krepi konkurenčnost slovenskega gospodarstva in povezanost Evrope z Bližnjim vzhodom ter Azijo, zato sta pomorska varnost in odpornost dobavnih verig za Slovenijo strateškega pomena,” je dejal minister Kajzer.

V nadaljevanju je spregovoril tudi o položaju mladih in možnostih za okrepitev sodelovanja na področju izobraževanja.

“Več je treba narediti za mlade, saj so oni naša prihodnost. Izobraževanje je še eno področje, kjer lahko sodelujemo in poskrbimo za boljšo prihodnost mladih,” je poudaril Kajzer.

Ob tem je spomnil, da v Sloveniji deluje Evro-sredozemska univerza EMUNI, ki predstavlja eno od možnosti za poglabljanje sodelovanja med državami širše evro-sredozemske regije.

Glede migracij se je minister zavzel za sodelovanje pri njihovem celovitem upravljanju, odpravljanju temeljnih vzrokov zanje ter preprečevanju nezakonitih migracij in tihotapljenja ljudi.

Na panelu so poleg Kajzerja sodelovali še italijanski zunanji minister Antonio Tajani, malteški zunanji minister Christopher Fearne, libijski zunanji minister Taher Al Baour in generalni sekretar Sveta za sodelovanje v Zalivu Mohamed Al Budaiwi.

Zahodni Balkan sodi v evropsko družino

V okviru posebnega dialoga je minister Kajzer podrobneje predstavil zunanjepolitično delovanje Slovenije. Med prednostnimi nalogami je izpostavil širitev Evropske unije na Zahodni Balkan, krepitev konkurenčnosti Unije ter ponovno vzpostavljanje zaupanja med državami v zaostrenih geopolitičnih razmerah.

“Za Slovenijo je na prvem mestu naša evropska družina. V EU nas je 27 in včasih se tako kot v družini ne strinjamo čisto o vsem. Verjamem pa, da lahko izzive premagamo skupaj,” je dejal Kajzer.

Ob tem je poudaril, da Zahodni Balkan sodi v evropsko družino in da širitev ostaja eden ključnih geopolitičnih instrumentov Evropske unije. Po njegovih besedah je pomembna tudi konkurenčnost Unije, saj ta krepi njeno gospodarsko odpornost in sposobnost učinkovitega spoprijemanja z globalnimi izzivi.

Ob robu konference se je Kajzer italijanskemu zunanjemu ministru Antoniu Tajaniju zahvalil za gostoljubje in mu čestital za uspešno organizacijo konference. Ministra sta govorila tudi o vzpostavitvi strateškega partnerstva med Slovenijo in Italijo.

Slovenija obsodila napade Hutijev

Minister Kajzer se je ločeno srečal tudi z jemensko ministrico za zunanje zadeve in izseljence Afrah Al Zoubo. Pogovor je bil namenjen aktualnim razmeram v Jemnu, varnostnim tveganjem in potrebam prebivalstva.

“Slovenija obsoja napade Hutijev na Jemen in Saudovo Arabijo. Podpiramo prizadevanja jemenske vlade za obnovo stabilnosti,” je v pogovoru povedal Kajzer.

Jemenska ministrica je predstavila aktualne razmere v državi in ključne potrebe Jemna. Kajzer je ob tem poudaril, da mednarodna skupnost pri obravnavi kriz, tudi tistih v Gazi, Južnem Sudanu in Jemnu, ne sme ravnati selektivno.

Poudaril je še, da Slovenija podpira skupne aktivnosti na ravni Evropske unije in da bo okrepila prizadevanja za zagotavljanje humanitarne pomoči prebivalcem Jemna, ki so jih prizadele dolgotrajna kriza, nasilje in pomanjkanje.

Razprave o regionalni varnosti in obnovi

Konferenca MED – Sredozemski dialogi je ena vodilnih mednarodnih konferenc, posvečenih razmeram v Sredozemlju. Vsako leto jo pripravljata italijansko ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje ter Italijanski inštitut za mednarodne politične študije ISPI.

Letošnji paneli so namenjeni regionalni varnosti, reševanju konfliktov in pokonfliktni obnovi. Posebno pozornost udeleženci namenjajo pomorski varnosti, trgovinskim koridorjem in odpornosti dobavnih verig.

Visoki politični predstavniki in strokovnjaki na konferenci razpravljajo tudi o regionalnem in globalnem dogajanju, s posebnim poudarkom na vojni v Zalivu ter krizah v Gazi, Libanonu, Jemnu in na območju Rdečega morja.