Prvi krog pogajanj med vlado in reprezentativnimi združenji občin o višini povprečnine za leti 2027 in 2028 se je končal brez dogovora. Ministrstvo za finance je pripravljeno prvotno predlaganih 835 evrov zvišati, občinam pa je že sporočilo, da njihovih zahtev zaradi javnofinančnih omejitev ne bo mogoče upoštevati v celoti. Pogajanja se bodo nadaljevala 10. novembra.
Povprečnina je znesek na prebivalca, ki se uporablja pri izračunu sredstev, potrebnih za izvajanje zakonsko določenih občinskih nalog. V predlogu zakona o izvrševanju državnih proračunov je za leti 2027 in 2028 trenutno določena pri 835 evrih na prebivalca.
Predstavniki finančnega ministrstva so na pogajanjih po navedbah Združenja občin Slovenije izrazili pripravljenost za zvišanje tega zneska in nadaljnje približevanje stališčem občin. Končnega vladnega predloga še niso predstavili.
Občinska združenja z različnimi izračuni
Izhodišča treh reprezentativnih združenj občin niso povsem enaka. Skupnost občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije predlagata, da bi povprečnina prihodnje leto znašala 960,60 evra, leta 2028 pa 1.002,38 evra.
Združenje občin Slovenije predlaga še nekoliko višja zneska: 973,52 evra za leto 2027 in 1.020,86 evra za leto 2028.
Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je poudaril, da mora povprečnina temeljiti na dejanskih stroških občin. Po njegovi oceni bi bil znesek, nižji od približno 935 evrov za prihodnje leto, za občine težko vzdržen.
Občine opozarjajo, da morajo del stroškov za izvajanje rednih nalog že zdaj pokrivati iz drugih prihodkov, zato jim ostaja manj denarja za naložbe in razvojne projekte.
Stroški že presegajo določeno povprečnino
Po izračunih finančnega ministrstva so povprečni tekoči odhodki in transferi občin leta 2025 znašali 887,33 evra na prebivalca. To je več od letošnje povprečnine, ki po zvišanju znaša 845 evrov, in tudi več od prvotno predlaganih 835 evrov za prihodnji dve leti.
Skupnost občin Slovenije ocenjuje, da bodo letošnji stroški izvajanja zakonsko določenih občinskih nalog dosegli približno 954 evrov na prebivalca.
Med glavnimi razlogi za rast izdatkov občine navajajo plačno reformo v javnem sektorju, dvig minimalne plače, višje cene energentov, dražje blago in storitve ter rast stroškov javnih zavodov. Dodatne obremenitve pričakujejo tudi na področjih predšolske vzgoje, šolske prehrane in dolgotrajne oskrbe.
Predsednik Skupnosti občin Slovenije Nejc Smole je opozoril, da bodo občine zaradi uvedbe brezplačnih kosil v osnovnih šolah potrebovale tudi večmilijonske naložbe v kuhinje in druge zmogljivosti.
Na vladni strani so opozorili na zahtevne javnofinančne razmere in omejene možnosti za dodatno povečevanje proračunskih izdatkov. Ob tem so izpostavili potrebo po racionalnejšem izvajanju občinskih nalog in iskanju ukrepov, ki bi zmanjšali njihove stroške.
