Neznanec močno poškodoval križ pri Jami pod Krenom, policija preiskuje skrunitev groba

ByA. K.

4. novembra, 2026 , , ,
Foto: Policija

Policija še vedno preiskuje poškodovanje velikega bronastega križa pri množičnem grobišču Jama pod Krenom v Kočevskem rogu. Neznani storilec je konec avgusta poskušal poškodovati oziroma spodrezati podnožje pet metrov visokega spomenika. Osumljenca policisti še niso odkrili, nepojasnjen ostaja tudi motiv dejanja.

Policisti so bili o poškodovanju bronastega obeležja obveščeni 31. avgusta. Sprva so primer preverjali kot sum poškodovanja oziroma poskusa odtujitve spomenika posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena.

Policijska uprava Ljubljana je zdaj za Info360 potrdila, da vodi predkazenski postopek zaradi suma kaznivega dejanja skrunitve groba po 315. členu kazenskega zakonika.

“Osumljenci še niso znani, prav tako za zdaj ni pojasnjen motiv dejanja,” so pojasnili na policiji. Kriminalisti nadaljujejo zbiranje obvestil, o ugotovitvah pa bodo seznanili pristojno državno tožilstvo.

Storilec poskušal spodrezati podnožje

O poškodovanju je bil že na dan policijske prijave obveščen predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Mitja Ferenc, ki si je še isti večer ogledal obeležje.

Po njegovih ugotovitvah je neznana oseba poskušala spodrezati podnožje križa. Spomenik je visok približno pet metrov, njegov obseg pa meri okoli 1,6 metra. Storilcu križa ni uspelo podreti ali odstraniti, ga je pa močno poškodoval.

O dogodku je 2. septembra na podlagi policijskega poročila pisal lokalni portal E-utrip. Primer tedaj v širši javnosti ni bil deležen večje pozornosti, preiskava pa po dveh mesecih še ni končana.

Policija za zdaj ni našla dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče dejanje povezati z drugimi primeri poškodovanja zgodovinskih ali ideoloških obeležij. Zato tudi ni mogoče sklepati, ali je bil motiv političen, verski, koristoljuben ali drugačen.

Kraj povojnih množičnih pobojev

Jama pod Krenom je eno najbolj znanih prizorišč povojnih zunajsodnih pobojev v Kočevskem rogu. Raziskave so pokazale, da so bile med žrtvami večinoma osebe drugih narodnosti nekdanje Jugoslavije, medtem ko je bilo največ slovenskih domobrancev po vojni pomorjenih pri bližnjem breznu pod Macesnovo gorico.

Pri Jami pod Krenom je 8. julija 1990 potekala spravna slovesnost, ki se je je udeležilo več kot 25.000 ljudi. Dogodek je ostal v kolektivnem spominu tudi zaradi stiska rok med tedanjim predsednikom predsedstva Milanom Kučanom in ljubljanskim nadškofom Alojzijem Šuštarjem.