Nova ocena kemijskega stanja slovenskih voda je pokazala preseganje okoljskih standardov v več rekah, dveh delih morja in podzemnih vodah Dravske ter Savinjske kotline. Med problematičnimi snovmi so PFOS, benzo(a)piren, dioksinom podobne spojine in nitrati. Agencija za okolje ob tem ugotavlja tudi izboljšanje stanja v nekaterih delih države.
Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je pripravila oceno kemijskega stanja voda za obdobje od leta 2019 do 2024. Dokument bo ena od podlag za pripravo načrta upravljanja voda za obdobje 2028–2033 in ukrepe, s katerimi mora Slovenija doseči dobro stanje vodnih teles.
Pri razlagi rezultatov je pomembno, da preseženih koncentracij niso izmerili v vseh slovenskih rekah. Na skupno oceno površinskih voda močno vplivata živo srebro in skupina bromiranih difeniletrov, ki sta splošno prisotna v okolju ter se kopičita v vodnih organizmih.
Če ti dve skupini snovi izvzamejo, je slabo kemijsko stanje ugotovljeno pri posameznih odsekih Save, Pake, Hudinje, Krke, Krupe in Lahinje ter v dveh morskih vodnih telesih.
PFOS v spodnjem delu Krke
V delu Krke med Otočcem in Brežicami so ugotovili preseganje okoljskega standarda za perfluorooktansulfonsko kislino oziroma PFOS. Gre za eno od tako imenovanih večnih kemikalij, ki se v okolju zelo počasi razgrajujejo.
Spojine iz te skupine so se uporabljale v industrijskih postopkih, površinskih premazih in gasilnih penah. Poročilo ne določa konkretnega povzročitelja obremenitve spodnjega dela Krke. Višje ob toku, od povirja do Otočca, so analize vode pokazale dobro kemijsko stanje.
V delih Save, Pake in Hudinje ter v dveh delih morja so standard presegle koncentracije benzo(a)pirena. Ta nastaja predvsem pri nepopolnem zgorevanju organskih snovi.
Posledice onesnaževanja Krupe in Lahinje ostajajo
V Krupi in Lahinji so v vodnih organizmih ugotovili preseganje standardov za dioksine in dioksinom podobne spojine. Obremenitev je povezana predvsem s polikloriranimi bifenili oziroma PCB, ki so jih med letoma 1962 in 1985 uporabljali pri izdelavi električnih kondenzatorjev v nekdanji Iskrini tovarni v Semiču.
Gre za obstojne snovi, ki lahko v okolju ostanejo več desetletij, se kopičijo v živalskih tkivih in prehajajo po prehranjevalni verigi. Analize same vode so v obeh rekah sicer pokazale dobro kemijsko stanje, preseganja pa so odkrili v organizmih.
Nitrati v Dravski in Savinjski kotlini
Slabo kemijsko stanje podzemne vode je ARSO določil za Dravsko in Savinjsko kotlino. V obeh je glavni razlog obremenjenost z nitrati, ki je lahko povezana s kmetijsko dejavnostjo, uporabo gnojil in odvajanjem komunalnih odpadnih voda.
V Dravski kotlini se koncentracija nitratov dolgoročno zmanjšuje, v Savinjski kotlini pa statistično značilnega trenda niso zaznali. Stanje se je izboljšalo v Murski kotlini, ki je bila v novi oceni uvrščena med območja z dobrim kemijskim stanjem.
ARSO poudarja, da bo morala država na podlagi ugotovitev pregledati dosedanje ukrepe, oceniti njihove učinke in pripraviti nove rešitve za varovanje površinskih ter podzemnih voda.
