Obvezno čipiranje vseh lastniških mačk, ki bi se po veljavnem zakonu začelo 1. januarja 2027, bi lahko bilo omejeno le na živali, ki jih lastnik proda, odda ali podari. Ministrstvo za kmetijstvo predlaga spremembo ureditve, organizacije za zaščito živali pa vlado pozivajo, naj splošno obveznost ohrani.
Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, določa obvezno označitev in registracijo mačke pred prodajo, oddajo ali podaritvijo, tudi ob oddaji iz zavetišča. Za druge lastniške mačke bi bilo čipiranje prostovoljno.
Sedanjo ureditev, po kateri bi morale biti od začetka prihodnjega leta čipirane in v Centralni register hišnih živali vpisane vse lastniške mačke, je sprejela prejšnja vlada. Javna obravnava predlaganih sprememb se je iztekla 2. novembra, zakonodajni postopek pa še ni končan.
Ministrstvo: Nekatere zahteve so težko izvedljive
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je ob predstavitvi sprememb poudaril, da želi vlada ohraniti visoko raven zaščite živali, hkrati pa odpraviti določbe, ki jih je v praksi težko izvajati.
“Nič nam ne pomaga, če imamo predpise, zakone in podzakonske akte, v katerih je napisanih ogromno zahtev, sankcij, obremenitev in postopkov, če so ti v praksi neizvedljivi,” je dejal minister.
Po pojasnilih ministrstva je sledljivost najpomembnejša v trenutku, ko mačka zamenja skrbnika. Takrat bi bila označitev z mikročipom in registracija obvezni, lastništvo drugih mačk pa bi lahko skrbniki še naprej dokazovali s prostovoljno označitvijo.
Zveza za živali nasprotuje spremembi
Zveza nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije vlado poziva, naj ohrani obvezno označevanje vseh lastniških mačk. Opozarja, da je država v spodbujanje ukrepa že vložila skoraj tri milijone evrov, zdaj pa tik pred njegovim začetkom predlaga drugačno ureditev.
“Ministrstvo je še pred nekaj tedni javno poudarjalo pomen obveznega čipiranja in v ta ukrep vložilo skoraj tri milijone evrov, zdaj pa predlaga rahljanje, ki je v nasprotju s stališčem veterinarske stroke,” so sporočili iz zveze.
Po njihovih podatkih slovenska zavetišča vsako leto sprejmejo več kot 10.000 mačk. Obvezno čipiranje po oceni zveze ne bi odpravilo vseh vzrokov za zapuščanje živali, bi pa omogočilo lažje ugotavljanje lastništva, vračanje izgubljenih mačk in odkrivanje nezakonite trgovine.
Ohranitev splošne obveznosti podpirajo tudi Nacionalni center za dobrobit živali, Klinika za male živali Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in Slovensko združenje veterinarjev za male živali.
Zveza za živali se sklicuje tudi na evropsko ureditev, ki predvideva obvezno označevanje in registracijo psov in mačk. Evropska pravila določajo daljša prehodna obdobja, skrajni rok za uvedbo obveznosti za vse lastnike mačk pa je leto 2041.
Predlog ministrstva zato ne pomeni dokončne opustitve čipiranja, temveč spremembo hitrosti in obsega njegovega uvajanja v Sloveniji. Dokler novela ne bo sprejeta, ostaja v veljavi sedanja ureditev, po kateri morajo biti vse lastniške mačke označene najpozneje do konca leta 2026.
