Obilno monsunsko deževje je sušno notranjost Avstralije spremenilo v zelen, rožnat in moder mozaik. Voda je po več rekah pritekla do slanega jezera Kati Thanda–Lake Eyre, okoliška puščava pa je oživela z rastlinami, ribami in tisoči vodnih ptic.
Guardian poroča, da je bilo padavin v letošnji monsunski sezoni skoraj 50 odstotkov več od dolgoletnega povprečja. Poplavne vode so napolnile rečne sisteme Georgina, Diamantina in Cooper Creek ter se nato stekle proti jezeru v Južni Avstraliji. Pokrajina je doživela preobrazbo, kakršne na tem območju niso videli od leta 1974.
Kati Thanda–Lake Eyre je največje avstralsko jezero po površini, vendar je večino časa videti kot prostrana bela solna ravnica. Dolgo je približno 144 kilometrov, široko do 77 kilometrov in ob največjem obsegu pokriva okoli 9500 kvadratnih kilometrov.
Zelena puščava in rožnato jezero
Tokrat voda ni napolnila le jezerske kotanje. V puščavi so pognale trave, grmičevje, divje cvetje in rastline, ki lahko na primerne razmere čakajo več let. Najgostejše rastje se je pojavilo ob zavitih rekah in potokih, ki zdaj kot zelene žile prečkajo sicer rdečo pokrajino.
Tudi jezero spreminja barvo. Posamezni deli so modri ali zeleni, voda z večjo vsebnostjo soli pa dobiva izrazite rožnate odtenke. Te ustvarjajo bakterije in alge, prilagojene življenju v zelo slanem okolju.
Ko voda doseže običajno suho jezersko dno, se prebudijo tudi dolgo mirujoča jajčeca planktona. Ta predstavljajo začetek prehranjevalne verige, v kateri se nato pojavijo nevretenčarji in ribe, za njimi pa ptice.
Na jezero se vrnejo pelikani
Na območju so opazili galebe, čigre, sabljarke, race in velike jate pelikanov. Na zahodnem delu jezera se je zbralo več tisoč pelikanov, ki so gnezdili na peščenih otokih in v plitvinah. Poznejši znanstveni pregled je naštel okoli 800 odraslih ptic in skoraj doraslih mladičev.
Raziskovalci so našli tudi več sto poginulih pelikanjih mladičev. Zaradi širjenja ptičje gripe H5N1 se je pojavil strah, da je bolezen dosegla tudi avstralsko notranjost, vendar pri pticah niso opazili značilnega nenavadnega vedenja.
Verjetnejša razlaga je pomanjkanje hrane, saj je voda zaradi izhlapevanja postajala vse bolj slana, rib pa je bilo manj. “Nič ne kaže, da ne gre za naraven dogodek,” je ocenil profesor Richard Kingsford z Univerze Novega Južnega Walesa.
Prizor ne bo trajal dolgo
Jezero nima odtoka, zato voda iz njega izgine predvsem z izhlapevanjem. V najbolj vročem obdobju lahko gladina upade tudi za centimeter na dan. Z naraščanjem temperatur se bo voda umikala, koncentracija soli pa bo še naprej naraščala.
Izjemno deževje je prineslo tudi škodo. Poplave so pogubile živino, prekinile cestne povezave in za več mesecev odrezale posamezne skupnosti v notranjosti države.
Znanstveniki pričakujejo, da se bo ob temperaturah do 45 stopinj Celzija jezero postopoma znova spremenilo v solno ravnico, zelena puščava pa bo dobila običajno rdečerjavo podobo. Do takrat je Kati Thanda–Lake Eyre prizorišče enega najredkejših naravnih spektaklov v Avstraliji.
