Rimsko državno tožilstvo je ob 51. obletnici smrti italijanskega režiserja, pisatelja in pesnika Piera Paola Pasolinija odprlo novo preiskavo njegovega umora. Tožilci bodo preverili nove dokaze, arhivske posnetke in izpoved priče, ki je preiskovalci doslej še niso zaslišali.
Pasolinija so brutalno umorili v noči s 1. na 2. november 1975 v Ostii pri Rimu. Njegovo izmaličeno truplo so našli na območju tamkajšnjega pristanišča, okoliščine enega najbolj razvpitih italijanskih zločinov 20. stoletja pa tudi po več kot pol stoletja niso povsem pojasnjene.
Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa je novi preiskovalni spis prevzela rimska tožilka Silvia Santucci. Postopek so odprli na podlagi zahteve odvetnika Stefana Maccionija, ki je v preteklosti zastopal Pasolinijevega bratranca Guida Mazzona, zdaj pa zastopa še novinarsko zbornico Lacija, režiserja Davida Grieca in pisatelja Giovannija Giovannettija.
Nova priča in arhivski posnetki RAI
Prvo zahtevo za novo preiskavo je Maccioni vložil novembra 2025, maja letos pa jo je dopolnil z dodatnimi ugotovitvami. Med njimi naj bi bili arhivski posnetki poročanja italijanske radiotelevizije RAI iz časa umora ter novi rezultati analize doslej zbranih podatkov.
Odvetnik zahteva tudi zaslišanje priče, ki je preiskovalci v več kot petih desetletjih še niso zaslišali in bi lahko ponudila nove informacije o dogajanju v noči umora.
Maccioni trdi, da novi podatki potrjujejo dolgoletne dvome o ugotovitvi, da je pri umoru sodeloval le en storilec. “Zaupamo, da bo rimsko tožilstvo končno ponudilo odgovore, ki jih iščemo predolgo,” je dejal.
V letih 2016 in 2023 so rimski tožilci podobni zahtevi za ponovno preiskovanje primera zavrnili.
Pelosi najprej priznal, pozneje spremenil izpoved
Za Pasolinijev umor je bil obsojen takrat 17-letni Giuseppe “Pino” Pelosi. Dan po zločinu je priznal odgovornost, sodišče pa ga je leta 1976 spoznalo za krivega.
Prvostopenjska sodba je dopuščala možnost, da Pelosi ni deloval sam. Prizivno sodišče v poznejši odločitvi sodelovanja drugih oseb ni potrdilo, obsodbo pa je nato potrdilo še vrhovno kasacijsko sodišče.
Pelosi je leta 2005 preklical svojo prvotno izpoved. Trdil je, da je priznanje podal pod pritiskom in da so Pasolinija napadli trije moški, ki so govorili s sicilijanskim naglasom. Umrl je zaradi bolezni leta 2017.
Vprašanja o morebitnih sostorilcih, motivu napada in možnosti političnega ozadja so ostala odprta. Pasolini je bil namreč poleg umetniškega ustvarjanja tudi oster politični komentator in kritik italijanske družbe, oblasti, potrošništva ter političnega nasilja.
Pasolinijeva povezava z Idrijo
Pier Paolo Pasolini se je rodil leta 1922 v Bologni. Velja za enega najpomembnejših in najprovokativnejših italijanskih intelektualcev 20. stoletja. Med njegovimi najbolj znanimi filmi so Evangelij po Mateju, Dekameron in njegovo zadnje delo Salò ali 120 dni Sodome.
Del otroštva je preživel tudi v Idriji. Z družino se je tja preselil oktobra 1930, ko je bil njegov oče kot častnik italijanske vojske premeščen v mesto. Pasolini je v Idriji obiskoval četrti razred osnovne šole in tam ostal eno šolsko leto.
Na pročelju idrijske mestne hiše, kjer je družina takrat stanovala, so mu leta 2012 odkrili spominsko ploščo. Idrija njegovo dediščino ohranja tudi s kulturnimi dogodki in sodelovanjem s Pasolinijevim študijskim centrom v italijanski Casarsi.
