Madžarska bo v sredo, 4. novembra, javnosti odprla spletno zbirko dokumentov nekdanje komunistične tajne policije. V evidencah naj bi bilo od 50.000 do 60.000 imen agentov, informatorjev, sodelavcev in oseb, ki jih je režim nameraval pridobiti za sodelovanje. Po več kot treh desetletjih od padca komunizma bodo dokumenti prvič široko dostopni in searchable javnosti.
Odprtje arhivov je bila ena od pomembnih predvolilnih obljub predsednika madžarske vlade Pétra Magyarja. Parlament je zakon o razkritju dejavnosti nekdanjih državnovarnostnih služb sprejel septembra s 149 glasovi za, brez glasu proti in ob 35 vzdržanih poslancih.
Kot je sporočila madžarska vlada, je namen zakona omogočiti soočenje države s preteklostjo, zagotoviti moralno zadoščenje žrtvam komunističnega režima in obnoviti zaupanje javnosti v državne ustanove.
Péter Magyar je pred objavo opozoril, da bo razkritje za številne družine pozna, težka in občutljiva tema, a da brez razjasnitve preteklosti ni mogoče dokončati demokratične tranzicije.
Dokumenti bodo dostopni brez registracije
Na spletni strani Nyitottaktak.hu bodo najprej objavljene tako imenovane kartoteke številka šest, dnevniki o novačenju sodelavcev in del podatkov, ki jih je nekdanja državna varnost hranila na magnetnih trakovih.
Po navedbah madžarskega Zgodovinskega arhiva državnovarnostnih služb bo mogoče po zbirki iskati brez predhodne registracije. Uporabniki bodo lahko dostopne dokumente tudi prenesli.
Kartoteke vsebujejo podatke o osebah, ki jih je tajna policija novačila, pridobila za sodelovanje ali vodila kot svoje tajne sodelavce. Ohranjenih je približno 36.000 takšnih kartonov, popolnega in zanesljivega seznama nekdanje mreže pa ni.
Druga faza odpiranja arhivov je predvidena za 25. februar 2027, ko Madžarska zaznamuje dan spomina na žrtve komunizma. Takrat naj bi objavili še približno 9000 podrobnejših dosjejev o novačenju, ocenah sodelavcev in osebah, o katerih so zbirali podatke.
Pred objavo bodo iz dokumentov odstranili občutljive osebne podatke, povezane z zdravstvenim stanjem, zasvojenostmi, spolnostjo in zasebnostjo žrtev.
Ime v evidenci še ne pojasni vseh okoliščin
Komunistična državna varnost je med letoma 1945 in 1989 uporabljala obsežno mrežo sodelavcev za nadzorovanje prebivalstva in zatiranje političnega nasprotovanja. Informatorji so poročali o sodelavcih, sosedih, prijateljih, verskih skupnostih in celo družinskih članih.
Del ljudi je v sodelovanje privolil zaradi osebnih koristi, druge so oblasti prisilile z grožnjami, izsiljevanjem ali pritiski na njihove družine. Zato zgodovinarji opozarjajo, da zgolj pojav imena v evidenci še ne razkriva motiva, obsega sodelovanja ali zanesljivosti poročil.
Velik del dokumentacije je bil uničen med protisovjetsko revolucijo leta 1956 ali pa je izginil ob koncu komunističnega režima leta 1989. Kljub temu zgodovinarji ocenjujejo, da bo madžarska zbirka po odprtju ena najbolj preglednih zbirk dokumentov tajnih služb nekdanjega vzhodnega bloka.
Vzhodna Nemčija je arhive Stasija odprla že leta 1992, Češka leta 2003, Latvija pa je sezname sodelavcev objavila leta 2018.
Slovenija še vedno brez dela zveznih arhivov Udbe
Razkritje na Madžarskem sovpada z novo razpravo o arhivih nekdanjih jugoslovanskih tajnih služb. Predsednik slovenske vlade Janez Janša je nedavno sporočil, da Slovenija ne bo podprla napredka Srbije na poti v Evropsko unijo, dokler Beograd ne izroči arhivskega gradiva nekdanje zvezne Udbe, ki se nanaša na Slovenijo.
Arhiv Republike Slovenije hrani dokumente slovenskih struktur Ozne, Udbe in Službe državne varnosti do leta 1991, del gradiva nekdanjih zveznih organov pa je po razpadu Jugoslavije ostal v Beogradu.
Srbske oblasti trdijo, da je bilo pet arhivskih fondov zveznega sekretariata za notranje zadeve uničenih ali močno poškodovanih med Natovim bombardiranjem leta 1999. To je po navedbah direktorja Arhiva Republike Slovenije Andreja Nareda za zdaj edina uradna informacija, ki jo je Slovenija prejela o usodi tega gradiva.
