Znanstveniki so v kamninah na Marsu nedvoumno potrdili prisotnost makromolekularnega organskega ogljika, ene ključnih sestavin kemije življenja. Odkritje je rezultat analiz, ki jih je opravil Nasin rover Perseverance v kraterju Jezero, raziskava pa je bila objavljena v znanstveni reviji Science Advances.
Raziskovalci ob tem poudarjajo, da odkritje ne pomeni dokaza o nekdanjem ali sedanjem življenju na Marsu. Organski ogljik lahko nastane tako z biološkimi kot tudi povsem geološkimi procesi. Kljub temu gre za eno najpomembnejših ugotovitev dosedanjega raziskovanja rdečega planeta.
Organski ogljik našli v starodavnih kamninah nekdanjega jezera
Ekipa z Inštituta za planetarne znanosti in sodelujočih ustanov je z instrumentom SHERLOC na robotski roki roverja Perseverance analizirala kamnine iz formacije Bright Angel. Posebej podrobno je preučila skalo Cheyava Falls, iz katere je rover odvzel tudi vzorec.
Merjenja z Ramanovo spektroskopijo so razkrila prisotnost makromolekularnega ogljika, velikih mrež atomov ogljika, kakršne poznamo tudi iz zemeljskih kamnin in meteoritov. Takšne spojine predstavljajo pomembne gradnike kompleksne organske kemije, njihov izvor pa je lahko biološki ali abiotski.
Pred milijardami let je bilo območje današnjega kraterja Jezero dom rečnega sistema, ki je v jezero prinašal vodo in usedline. Fine plasti sedimentov so se sčasoma spremenile v kamnine, v katerih je rover zdaj odkril organske snovi skupaj s karbonatnimi in sulfatnimi minerali.
Raziskovalci menijo, da bi se lahko organski material v kamnine vključil v dveh ali več različnih geoloških obdobjih.
Presenetljivo blizu površine
Ena najbolj presenetljivih ugotovitev je, da se je makromolekularni ogljik ohranil le nekaj mikrometrov pod površjem Marsa, torej na globini, manjši od debeline lista papirja.
To je najplitvejše odkritje takšne organske snovi na Marsu doslej. Ker površje planeta neprestano bombardirajo ultravijolično sevanje, kozmični žarki in močni kemični oksidanti, so znanstveniki pričakovali, da bi bile kompleksne organske spojine na tako majhni globini že zdavnaj uničene.
Po besedah raziskovalke Ashley Murphy je možno, da je odkrita snov sama po sebi zelo odporna proti razgradnji ali pa so jo milijarde let uspešno ščitili okoliški minerali, kot so glinenci in z železom bogata marsovska tla.
Namig, da organska kemija ni bila omejena le na eno območje
Posebej zanimivo je tudi dejstvo, da je Perseverance organski ogljik odkril več kot 3200 kilometrov stran od območja, kjer je podobne organske spojine pred leti zaznal Nasin rover Curiosity v kraterju Gale.
To nakazuje, da organske snovi v zgodnji zgodovini Marsa morda niso bile le lokalni pojav, temveč bi lahko bile razširjene po širših območjih nekdanjih jezer in rečnih sistemov.
Takšna ugotovitev krepi domnevo, da je bil mladi Mars okolje z več potencialno primernimi območji za razvoj zapletene kemije.
Za odgovor o življenju bodo potrebni vzorci na Zemlji
Kljub pomembnemu odkritju raziskovalci opozarjajo, da roverja Perseverance in Curiosity nimata laboratorijske opreme, s katero bi lahko zanesljivo ugotovila, ali je organski material nastal zaradi delovanja živih organizmov ali zgolj naravnih geoloških procesov.
Perseverance je zasnovan za iskanje potencialnih bioloških podpisov in njihovo dokumentiranje, dokončno razlago pa bodo lahko ponudile šele podrobne analize v laboratorijih na Zemlji. Prav zato NASA že več let razvija načrte za prihodnjo vrnitev zbranih marsovskih vzorcev.
Raziskovalci upajo, da bodo z uporabo občutljivejših instrumentov nekoč lahko določili natančen izvor odkritega makromolekularnega ogljika in s tem naredili pomemben korak pri odgovoru na eno največjih vprašanj sodobne znanosti – ali je na Marsu nekoč obstajalo življenje ali pa je tam potekala zgolj bogata organska kemija brez biološkega izvora.
