Skoraj polovica Evropejcev namerava letošnje počitnice izkoristiti tudi za učenje novih znanj in spretnosti. Več kot polovica jih meni, da so potovanja, na katerih se naučijo nečesa novega, bogatejša izkušnja od klasičnega dopusta, kaže raziskava družbe Mastercard.
Kot poroča STA, je 51 odstotkov vprašanih ocenilo, da jih takšna potovanja bolj osebno izpolnjujejo, eden od treh pa je letos že rezerviral dopust prav z namenom, da osvoji novo znanje ali spretnost.
Mlajši najpogosteje potujejo zaradi učenja
Raziskava kaže, da je zanimanje za takšna potovanja največje med mlajšimi. Med osebami, starimi od 18 do 24 let, jih je 57 odstotkov letos že načrtovalo potovanje z izobraževalno ali izkustveno vsebino, v starostni skupini od 25 do 34 let pa 52 odstotkov.
Skoraj polovica vseh sodelujočih meni, da so novo pridobljena znanja dragocenejši spomin na dopust kot klasični spominki.
Po ugotovitvah raziskovalcev trend odpira nove priložnosti za mala in srednja turistična podjetja. Turizem namreč v Evropi zaposluje enega od devetih prebivalcev in ustvari 10,5 odstotka bruto domačega proizvoda Evropske unije. Dva od petih turistov sta pripravljena za pristna lokalna doživetja in učenje novih spretnosti odšteti tudi več denarja.
Jeziki, kulinarika in lokalne obrti
Največ Evropejcev si želi med potovanjem izboljšati znanje tujega jezika. Kar 30 odstotkov vprašanih želi osvojiti dovolj jezika za pogovor z domačini.
Na drugem mestu so kulinarične delavnice in kuharski tečaji, ki zanimajo 28 odstotkov anketiranih. Enak delež si želi spoznati tudi nastajanje lokalnih izdelkov, kot sta vino in sir.
Petina vprašanih bi se med dopustom rada naučila tudi praktičnih veščin preživetja v naravi, kot so nabiranje divje hrane, orientacija in preživetje v naravi, 14 odstotkov pa jih zanima učenje tradicionalnih obrti in rokodelskih tehnik.
Slovence privlačijo aktivnosti za dobro počutje
Raziskava kaže tudi precejšnje razlike med državami. Srbi si med potovanji najpogosteje želijo izboljšati znanje tujega jezika, Romune najbolj zanimajo kulinarična doživetja, Švede pa vpogled v nastajanje lokalne hrane in pijače.
Pri Slovencih je največ zanimanja za aktivnosti, povezane z dobrim počutjem in gibanjem. Tretjina vprašanih bi se na dopustu udeležila vsebin, kot so joga, meditacija ali ples.
Tretjina Italijanov si želi osvojiti tradicionalne obrti, kot so lončarstvo, pletenje ali obdelava lesa, približno 31 odstotkov Hrvatov in Srbov pa bi se preizkusilo v umetniških dejavnostih. Med vsemi sodelujočimi največ zanimanja za športne aktivnosti izkazujejo Ukrajinci.
Raziskavo je Mastercard februarja letos izvedel med 27.000 dopustniki iz 28 evropskih držav.
