Raziskovalci so razvili razmnoževalno sposobno različico banane Cavendish, ki jo bo mogoče križati z drugimi sortami. Dosežek bi lahko omogočil nastanek novih banan, odpornejših proti nevarnim boleznim, suši in vročini, vendar nova različica še ni namenjena prodaji ali uživanju.
Razvojna pobuda Yelloway, pri kateri sodelujeta družbi Chiquita in KeyGene, je novo rastlino poimenovala Yellowdish. Kot poroča Guardian, je posebnost rastline v tem, da ohranja genetiko sorte Cavendish, hkrati pa je sposobna tvoriti potomce. S tem naj bi raziskovalci premagali eno največjih ovir pri žlahtnjenju najbolj razširjene komercialne banane.
Enake banane pomenijo tudi enako ranljivost
Banane Cavendish imajo tri komplete kromosomov, zato so praviloma sterilne. Plodovi nastanejo brez oploditve in nimajo razvitih semen, kar je za potrošnike priročno, za žlahtnitelje pa predstavlja veliko težavo.
Nove rastline se pridobivajo predvsem iz poganjkov oziroma z vegetativnim razmnoževanjem. Nasadi so zato sestavljeni iz skoraj genetsko enakih rastlin. Takšna enotnost zagotavlja podoben okus, videz in čas zorenja, vendar pomeni tudi, da lahko bolezen, ki prizadene eno rastlino, ogrozi skoraj celoten nasad.
Največjo nevarnost predstavlja gliva Tropical Race 4 oziroma TR4, povzročitelj fuzarijskega venenja, znanega tudi kot panamska bolezen. Iz jugovzhodne Azije se je razširila v Avstralijo, Afriko, na Bližnji vzhod in v Latinsko Ameriko. Ko okuži tla, lahko v njih ostane več desetletij, učinkovitega načina za njeno odstranitev pa ni.
Cilj ni reševanje ene same sorte
Razmnoževalno sposobno rastlino Yellowdish bi lahko križali z bananami, ki že imajo naravno odpornost proti TR4, črni listni pegavosti in drugim boleznim. Raziskovalci želijo med številnimi potomci poiskati rastline, ki bi odpornost združile z okusom, donosom in obstojnostjo sorte Cavendish.
“Cavendisha ne poskušamo ohraniti. Nadomestiti ga želimo, saj sta temelj trajnostnega kmetijstva biotska in genska raznovrstnost,” je za Guardian dejal direktor za trajnostni razvoj pri Chiquiti Peter Stedman.
Cilj projekta tako ni ustvariti novega velikega monokulturnega nasada, temveč povečati raznovrstnost banan, namenjenih svetovnemu trgu. Yelloway je doslej preučil več kot 160 vrst oziroma sort banan ter izvedel okoli 150 uspešnih križanj.
Do trgovskih polic je še dolga pot
Yellowdish še ni nova banana, ki bi lahko neposredno nadomestila Cavendish. Gre predvsem za starševsko rastlino, s katero bodo raziskovalci poskušali vzgojiti odpornejše potomce. Pri križanju se lahko spremenijo velikost, okus, tekstura, donos in sposobnost prevoza, zato bo treba preveriti veliko število novih rastlin.
Strokovnjaki obenem opozarjajo, da Yelloway še ni razkril vseh podrobnosti postopka in kromosomske sestave nove rastline. Šele nadaljnja križanja in preizkušanja bodo pokazala, ali je mogoče dobiti banano, ki bo odporna proti boleznim in hkrati primerna za množično pridelavo.
Raziskovalci preizkušajo tudi druge rešitve. V Avstraliji so denimo razvili gensko spremenjeno banano QCAV-4, ki vsebuje gen za odpornost proti TR4 iz divje banane in je že odobrena za uživanje v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Yellowdish pa odpira možnost klasičnega križanja in večje genske raznovrstnosti, kar bi lahko dolgoročno zmanjšalo odvisnost svetovnega trga od ene same ranljive sorte.
