Ena najslavnejših slik na svetu morda ni nastala zgolj iz domišljije Vincenta van Gogha. Astronomi so razporeditev Lune, Venere in zvezd na sliki Zvezdna noč povezali z resničnim jutranjim nebom nad francoskim Saint-Rémy-de-Provence 22. julija 1889. Ugotovitev postavlja pod vprašaj dolgo sprejeto razlago, da je Van Gogh delo dokončal že junija.
Raziskavo je v znanstveni reviji Scientific Reports objavila skupina pod vodstvom Elijah Jeong-hyun Kim, doktorskega študenta na južnokorejski univerzi Kyung Hee in direktorja podjetja, ki izdeluje teleskope. Raziskovalci so združili astronomske izračune, geometrijsko analizo slike, zgodovinske vremenske podatke in Van Goghova pisma.
Van Gogh je Zvezdno noč naslikal med bivanjem v psihiatrični ustanovi v Saint-Rémyju na jugu Francije. Umetnostni zgodovinarji so nastanek slike tradicionalno umeščali v junij 1889, predvsem zaradi pisem, v katerih je slikar bratu Theu opisoval pogled na jutranjo zvezdo in omenjal novo študijo zvezdnatega neba.
Junijska Luna se ne ujema s sliko
Raziskovalce je zmotila predvsem oblika Lune. Van Gogh je naslikal razmeroma tanek krajec, medtem ko je bila Luna sredi junija 1889 precej bolj osvetljena in bi bila na nebu videti bistveno bolj polna.
Astronomi so zato z računalniškimi simulacijami rekonstruirali jutranje nebo nad Saint-Rémyjem za različne noči v juniju in juliju 1889. Najboljše ujemanje so odkrili ob zori 22. julija 1889.
Takrat so bili na vzhodnem nebu hkrati vidni pojemajoči Lunin krajec, svetla Venera in zvezdna kopica Hijade v ozvezdju Bika. Njihov medsebojni položaj je bil zelo podoben razporeditvi svetlih nebesnih teles na Van Goghovi sliki.
Zgodovinski vremenski podatki kažejo, da je bilo nebo v tistem času dovolj jasno za opazovanje. Raziskovalci so v Van Goghovih pismih našli tudi več omemb škržatov in vročine, kar se bolje ujema z julijskim kot junijskim obdobjem.
Pet zvezd spominja na kopico Hijade
Posebno pozornost so namenili skupini petih zvezd v osrednjem delu slike. Z geometrijsko metodo, ki omogoča primerjavo oblik ne glede na njihovo velikost in zasuk, so ugotovili, da se razporeditev ujema z značilno obliko kopice Hijade.
Ujemanje je bilo še izrazitejše na risbi s peresom, ki jo je Van Gogh izdelal po sliki. Avtorji raziskave zato menijo, da umetnik zvezd ni razporedil povsem naključno, temveč je resnično nebesno postavitev prenesel na platno in jo nato umetniško povečal ter preoblikoval.
“Nobeni dve nebi nista enaki. Vedno se nekaj spremeni. Verjamem, da je Vincent te spremembe opazil in jih vključil v sliko,” je dejal Kim.
Analiza je pokazala tudi, da pokrajina in nebo na sliki nista predstavljena iz iste smeri ali z enakim vidnim kotom. Van Gogh je zato verjetno združil prizore, ki jih je opazoval ob različnih urah in v različnih smereh.
Datum ostaja hipoteza, ne dokončen odgovor
Nova raziskava ne dokazuje, da je Van Gogh celotno sliko ustvaril prav 22. julija. Avtorji dopuščajo možnost, da je zamisel zasnoval že junija, nato pa je platno pozneje dopolnil z opazovanji iz več julijskih juter.
Do ugotovitev ostajajo zadržani tudi nekateri strokovnjaki. Van Goghov muzej v Amsterdamu opozarja, da umetniku ni šlo za natančno preslikavo resničnosti, zato položaji nebesnih teles sami po sebi ne morejo zanesljivo določiti časa nastanka slike.
Fizik José Luis Aragón, ki pri raziskavi ni sodeloval, je julijski datum označil za zanimivo hipotezo, ne pa za dokončen odgovor. Prepričljivejše se mu zdi širše sporočilo raziskave.
“Slika ni čista domišljija. Van Gogh je resnično nebo opazoval zelo pozorno,” je poudaril Aragón.
