Stranka je v DZ vložila dva zakonska predloga, s katerima želi skrajšati čakalne dobe, uvesti zdravstveni bon in spremeniti organizacijo javnega zdravstva
Stranka Resnica je v parlamentarno proceduro vložila predloga novele zakona o pacientovih pravicah in zakona o javnem dopolnilnem izvajanju zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev. Med osrednjimi predlogi so skrajšanje najdaljših dopustnih čakalnih dob, uvedba zdravstvenega bona za ljudi brez osebnega zdravnika, strožji nadzor nad uporabo javne zdravstvene opreme ter spremembe pri dodatnem delu zdravstvenih delavcev.
V stranki so ob vložitvi poudarili, da “prvi predlog končno postavlja v ospredje navadnega človeka, ko zboli, drugi pošteno vrednoti in ščiti tiste, ki zanj skrbijo.” Dodali so, da želijo z obema zakonoma vzpostaviti red v sistemu, zaščititi dostojanstvo pacientov ter preprečiti nadaljnje slabšanje razmer v javnem zdravstvu in socialnem varstvu.
Krajše čakalne dobe in avtomatično iskanje prostega termina
Predstavnica stranke Sabina Senčar je pojasnila, da predlog zakona o pacientovih pravicah ne uvaja novih pravic, temveč želi zagotoviti, da bodo obstoječe pravice tudi dejansko uresničene.
“Ljudje namreč ne plačujemo obveznega zdravstvenega zavarovanja zato, da nas uvrstijo v to ali ono čakalno vrsto, ljudje plačujemo zavarovanje zato, da pridemo do zdravljenja in nege takrat, ko to potrebujemo,” je dejala.
Predlog predvideva ohranitev največ 24-urne čakalne dobe za nujne primere. Za stopnjo zelo hitro bi se najdaljša dopustna čakalna doba skrajšala s 30 na 15 dni, za stopnjo hitro z 90 na 60 dni, za stopnjo redno pa s 180 na 120 dni.
Po predlogu bi sistem pacientu, če mu država v predpisanem roku ne zagotovi termina, samodejno poiskal tri najhitreje dostopne izvajalce. Ob tem bi sedanje zastopnike pacientovih pravic nadomestila profesionalna podpora pacientom.
Bon za vse brez osebnega zdravnika
Ena ključnih novosti je zdravstveni bon za osebe brez izbranega osebnega zdravnika.
Po predlogu bi ga prejel vsak, ki mu Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v 30 dneh ali v krogu 25 kilometrov od doma ne bi uspel zagotoviti osebnega zdravnika. Bon bi lahko unovčil pri katerem koli zdravniku, tudi zasebniku, ki bi nato prevzel vse naloge osebnega zdravnika, vključno z izdajanjem receptov in vodenjem bolniških staležev.
Senčar je poudarila, da mora država pacientom, ki pravočasno ne pridejo do zdravstvene oskrbe v javni mreži, zagotoviti drugo možnost, po potrebi tudi pri zasebnih izvajalcih.
Strožji nadzor in spremembe pri delu zdravstvenih delavcev
Predloga predvidevata tudi strožji nadzor nad uporabo javne zdravstvene opreme.
V Resnici poudarjajo: “Kapacitete, oprema in delovni čas morajo biti popolnoma ločeni. Konec je brezplačne rabe aparatov v javnih bolnišnicah za zasebne zaslužke, uporaba javne opreme se bo strogo nadzirala in obračunala po polni lastni ceni.”
Po njihovem predlogu samoplačniške storitve ne bi več prinašale prednosti pri dostopu do storitev v javnem sistemu.
Predvidena je tudi nova oblika dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev z, kot navajajo, stimulativnejšo davčno ureditvijo. Takšno delo bi bilo mogoče opravljati izključno znotraj javne zdravstvene mreže. Senčar je ob tem pojasnila, da ne gre za dodatke k plači, temveč za drugačno davčno obravnavo, pri čemer bi država še naprej zagotavljala enak bruto znesek kot doslej.
Predlog uvaja tudi evidentiranje vseh opravljenih ur in dežurstev zdravstvenih delavcev. Delo nad 48 ur tedensko, do največ 72 ur, bi bilo dovoljeno le na podlagi prostovoljne pisne privolitve, ki bi jo zaposleni lahko kadar koli preklical brez posledic.
Predlagajo tudi odškodninski sklad
Stranka predlaga še ustanovitev posebnega odškodninskega sklada za paciente, ki pri zdravljenju utrpijo škodo, ki presega običajna tveganja. Po njihovem predlogu bi pacienti odškodnino prejeli v upravnem postopku po vnaprej določenem točkovniku, brez dokazovanja osebne odgovornosti zdravnika. Senčar je dodala, da bi sredstva v sklad prispevali tudi zdravstveni zavodi.
Kot poroča STA, je Senčar povedala še, da so se o zakonskih predlogih že pogovarjali s parlamentarnimi strankami in ministrstvom za zdravje. Po njenih besedah za zdaj kaže, da predloga podpira tudi minister za zdravje Tadej Osterc.
