Tretji dvig plač za javni sektor: Večina zaposlenih bo z junijsko plačo prejela višje izplačilo

Denar [Foto: Pixabay/Fotoblend]

Večina zaposlenih v javnem sektorju bo z izplačilom junijskih plač danes oziroma v prihodnjem tednu prejela tretji dvig plač v okviru prenove plačnega sistema. Gre za nadaljevanje plačne reforme, ki se izvaja postopoma in bo v celoti zaključena januarja 2028.

Izjema so javni uslužbenci, ki so celotno predvideno povišanje dosegli že s prvima dvigoma plač v lanskem letu. Ob začetku izvajanja reforme je država ocenila, da je takšnih približno 13 odstotkov zaposlenih.

Plače rastejo postopoma

Plačna reforma, ki se je začela izvajati v začetku lanskega leta, predvideva skupno šest postopnih dvigov plač. Ker višina povišanj ni enaka za vse zaposlene, tudi število posameznih dvigov ni enako.

Če preostanek povišanja ne presega 70 evrov, ga javni uslužbenec prejme v celoti. Če je višji, se plača poveča za 12 odstotkov skupnega povišanja, vendar najmanj za 70 evrov.

Po tretjem dvigu sledijo še trije obroki – decembra letos, julija prihodnje leto in januarja 2028.

Stroški plač so se povečali za več kot 700 milijonov evrov

Po podatkih tedanjega ministrstva za javno upravo so se sredstva za plače v javnem sektorju leta 2025 v primerjavi z letom prej povečala za 713,4 milijona evrov oziroma približno 12 odstotkov. Skupni strošek plač je tako dosegel 6,6 milijarde evrov.

Na ministrstvu so ob tem poudarili, da višji stroški niso posledica zgolj plačne reforme.

Prenovljeni sistem namreč omogoča večjo fleksibilnost pri določanju osnovnih plač. Delodajalci lahko ob zaposlitvi kandidata glede na delovne izkušnje in kompetence uvrstijo do pet oziroma celo deset plačnih razredov višje od izhodišča, višji plačni razred pa lahko določijo tudi že zaposlenim.

Sindikati pričakujejo, da bo reforma dokončana

Predstavnika sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj sta se prejšnji teden sestala z državnim sekretarjem na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Božom Predaličem.

Na ministrstvu so za STA pojasnili, da je šlo za vljudnostno srečanje, na katerem sta obe strani izrazili pripravljenost za korektno, odprto in konstruktivno sodelovanje ter poudarili pomen rednega socialnega dialoga.

Počivavšek in Štrukelj sta ob tem izrazila pričakovanje, da se bo po poletnih dopustih čim prej sestala celotna pogajalska skupina skupaj z ministrom Francijem Matozom, ki naj bi reprezentativnim sindikatom predstavil načrte nove vlade glede nadaljnjega izvajanja reforme in napovedi iz koalicijske pogodbe.

Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so za STA odgovorili le, da si bodo prizadevali uresničiti cilje iz koalicijske pogodbe.

Finančni minister Andrej Šircelj pa je ta teden v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija zagotovil, da zamrznitev plač posameznih skupin javnih uslužbencev, med njimi učiteljev in poslancev, ni predvidena.

Vlada napoveduje spremembe plačnega sistema

Matoz je že ob predstavitvi pred parlamentarnim odborom ocenil, da so nekatere skupine zaposlenih v javnem sektorju plačno podcenjene. Ob tem je poudaril, da bo treba reformo dokončati tudi z večjim poudarkom na nagrajevanju uspešnosti.

Podobno je tudi minister za finance Andrej Šircelj junija dejal, da si želi sistem, v katerem bo plačilo bolj odvisno od rezultatov posameznika.

“To pomeni, da tisti, ki dela odlično, dobi tudi odlično plačo, kar mu omogoča sistem dodatnega nagrajevanja. (…) Kdor dela zelo slabo, pa plače ne bo dobil,” je dejal.

Koalicijska pogodba medtem predvideva vzpostavitev enotnega plačnega sistema za administrativni del javnega sektorja ter ločene plačne sisteme za vojsko, policijo, zdravstvo, izobraževanje, kulturo in socialnovarstvene storitve.

Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič opozarja, da posamezni plačni stebri v praksi že obstajajo prek kolektivnih pogodb dejavnosti. Povsem druga zgodba pa bi bil izstop posameznih dejavnosti iz enotnega sistema plač v javnem sektorju.

Po njenem mnenju bi takšna poteza pomenila grožnjo javnemu sektorju, zato sindikati zanjo ne bi dali soglasja. Če bi vlada šla v to smer, bi po njenih besedah sledili postopki tudi na mednarodni ravni, poroča STA.