Vlada je javnosti omogočila dostop do poročila nemškega forenzičnega laboratorija o posnetkih, objavljenih na spletni strani Anticorruption. Iz dokumenta izhaja, da analiza ni odkrila znakov uporabe umetne inteligence ali drugih forenzično zaznavnih manipulacij, izvedenci pa ocenjujejo, da je nekoliko bolj verjetno, da so predložene datoteke pristne.
Policija je zahtevo za razkritje dokumenta sprva zavrnila, vlada pa je na četrtkovi seji odločila drugače.
Gre za poročilo Forenzičnega inštituta Zveznega kriminalističnega urada (BKA) iz Wiesbadna z dne 13. maja 2026, pripravljeno na zaprosilo slovenske policije. Nemški strokovnjaki so preverjali, ali so bili videoposnetki manipulirani, ali so nastali s pomočjo umetne inteligence, ali jih je mogoče časovno umestiti in katere druge forenzične informacije je mogoče iz njih pridobiti. V poročilu navajajo, da je bilo treba ugotoviti “ali so posnetki avtentični ali so bili ustvarjeni z umetno inteligenco” ter “ali so bili posnetki spremenjeni in s katero programsko opremo so bili ustvarjeni”.
Analizirali so več deset videodatotek
Iz poročila izhaja, da je bilo v analizo vključenih devet videodatotek z ZIP vsebnika “Anti-corruption2026.com” ter še 18 datotek iz ZIP vsebnika “Facebook maskepadajo”. Nemški laboratorij je pozneje prejel še dodatno gradivo, vendar je ugotovil, da ne gre za nove posnetke, ampak za kopije že predloženih datotek. Namen dodatnega posredovanja je bil zagotoviti, da imajo izvedenci na voljo vse relevantne datoteke.
Preiskovalci so uporabili več standardnih forenzičnih metod. Med drugim so analizirali metapodatke, pregledali slikovno vsebino, preverjali šum tipala kamere (PRNU), analizirali zvočne zapise, iskali sledove frekvence električnega omrežja (ENF) in primerjali strukturo videodatotek. Kot pojasnjuje poročilo, je bil namen vseh teh postopkov preveriti pristnost datotek ter ugotoviti morebitne znake manipulacij ali uporabe umetne inteligence.
Vizualnih ali zvočnih znakov umetne inteligence niso odkrili
Osrednja ugotovitev nemških izvedencev je, da pri pregledanih videoposnetkih niso zaznali značilnosti, ki bi kazale na uporabo umetne inteligence.
V poročilu navajajo, da “v videoposnetkih ni bilo mogoče ugotoviti vizualnih neskladnosti”. Enako velja za zvočno analizo, saj “pri analizah ni bilo mogoče zaznati zvočnih vsebin, ki bi nakazovale na uporabo UI”. Ob tem dodajajo, da prav tako “ni bilo mogoče ugotoviti nobene manipulacije”.
Tudi analiza strukture videodatotek ni pokazala nepravilnosti. Izvedenci ugotavljajo, da “pri analizi datotečne strukture ni bilo najdene ustrezne ujemajoče se strukture”, obenem pa poudarjajo, da “pri obdelanih datotekah ni nič nenavadnega”. Strukture datotek so bile skladne s strukturami snemalnih naprav in programske opreme za obdelavo videoposnetkov.
Pomembna omejitev: izvirnih posnetkov niso imeli
Nemški laboratorij v poročilu posebej opozarja, da preiskava ni potekala na podlagi izvirnih posnetkov, temveč že obdelanih datotek.
“Nobena datoteka ni izvirna datoteka snemalne naprave. Vse datoteke so bile obdelane,” navajajo izvedenci. Dodajajo še, da so bili pri delu videoposnetkov “glasovi popačeni”, izvor posameznih datotek pa ni bil znan. Zaradi tega vseh forenzičnih metod ni bilo mogoče uporabiti v celotnem obsegu.
To velja tudi za preverjanje šuma slikovnega tipala (PRNU), ki omogoča identifikacijo snemalne naprave. Izvedenci pojasnjujejo, da “zaradi nizke ločljivosti in statičnih snemalnih pogojev videodatotek preiskava šuma tipala (PRNU) ni mogoča”.
Metapodatki niso razkrili izvora posnetkov
Pomembnih odgovorov ni dala niti analiza metapodatkov.
Kot navaja poročilo, “v metapodatkih ni bilo mogoče ugotoviti informacij o času nastanka, kraju, snemalni napravi, časovnem žigu, osebi, ki je posnetek posnela ali obdelala, programski opremi za obdelavo itd.” Zato iz razpoložljivih datotek ni bilo mogoče določiti niti njihovega izvora niti natančnega časa nastanka.
Tudi analiza frekvence električnega omrežja (ENF), ki lahko v določenih primerih pomaga pri časovni umestitvi posnetkov, ni prinesla uporabnih rezultatov. Izvedenci ugotavljajo, da so bili “signali frekvence električnega omrežja prekratki, da bi bilo mogoče pridobiti uporaben rezultat”, pri delu datotek pa “ni bilo mogoče ugotoviti ustreznega signala”.
Facebook je pustil svoje sledi
Pri datotekah, ki so bile pridobljene iz vsebnika »Facebook maskepadajo«, so strokovnjaki odkrili značilnosti, povezane z družbenim omrežjem Facebook.
V poročilu piše, da so bili “zaznani znaki, ki nakazujejo, da so bile datoteke naložene na platformo Facebook oziroma prenesene z nje”. Hkrati poudarjajo, da “ni mogoče ugotoviti, kdo je datoteke naložil na Facebook oziroma jih od tam prenesel”. Prav tako po njihovih navedbah ni več mogoče ugotoviti, ali je prvotno šlo za zvočne ali videodatoteke.
Končna ocena: bolj verjetno je, da so datoteke pristne
Nemški laboratorij svojih zaključkov ni predstavil kot dokončne ugotovitve, temveč jih je ocenil po verjetnostni lestvici, ki je sestavni del poročila.
Izvedenci zaključujejo, da je “zmerno bolj verjetno, da bomo prišli do teh rezultatov preiskave, če velja hipoteza H0, kot če velja alternativna hipoteza H1, torej če so predložene datoteke pristne”. Gre za drugo stopnjo na petstopenjski lestvici, kar pomeni, da rezultati nekoliko bolj podpirajo pristnost datotek kot domnevo, da so bile v celoti ali deloma ustvarjene z umetno inteligenco oziroma drugače umetno obdelane.
Obenem izvedenci opozarjajo, da zaradi neizvirnih datotek in omejitev razpoložljivega gradiva nekaterih vprašanj ni bilo mogoče dokončno razjasniti. Kljub temu pa analiza po njihovih ugotovitvah ni razkrila vizualnih, zvočnih ali tehničnih znakov, ki bi kazali na uporabo umetne inteligence ali druge forenzično zaznavne manipulacije.
