V Škofji Loki pozdravljajo nov zakonski predlog, po katerem bi občina po več kot 15 letih prizadevanj pridobila status mestne občine. Na občini poudarjajo, da Škofja Loka po številu prebivalcev, gospodarski moči ter javnih, kulturnih, zdravstvenih in izobraževalnih funkcijah že dolgo presega okvir običajne občine.
Po poročanju STA so predlog novele zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij v obravnavo v državnem zboru vložile koalicijske SDS, Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter stranka Resnica. Predlog predvideva podelitev statusa mestne občine Škofji Loki in Slovenski Bistrici.
Za Škofjo Loko je to tretji poskus v skoraj 20 letih. Prvo pobudo je vlada leta 2009 zavrnila zaradi neizpolnjevanja vseh zakonskih pogojev, drugo pa je leta 2021 zavrnil državni zbor. Takrat je status mestne občine kljub prizadevanjem več občin pridobilo samo Krško.
Javne storitve za več kot 50.000 ljudi
Škofjeloški župan Tine Radinja poudarja, da občina že danes po svojih nalogah in pomenu deluje kot mestna občina.
“Skrbimo namreč za javne storitve več kot 50.000 prebivalcev naše mikroregije Škofjeloškega in delno Medvod,” je povedal.
V elaboratu, ki ga je občina pripravila ob pobudi, so navedli 13 področij, na katerih Škofja Loka že opravlja funkcije mestne občine. Med njimi so javne storitve, delovanje javnih zavodov, organizacija prireditev, izobraževanje, zdravstvo, kultura in prometna infrastruktura.
Občina ima skoraj 24.000 prebivalcev in je po številu prebivalcev 15. največja slovenska občina. Po Radinjevih besedah tako po številu prebivalcev kot po drugih merilih že presega pet sedanjih mestnih občin.
Škofja Loka je hkrati gospodarsko, kulturno, zdravstveno in izobraževalno središče, ki z javnimi ustanovami, storitvami in delovnimi mesti povezuje Poljansko in Selško dolino.
Brez statusa težje do evropskih sredstev
Na občini kot eno glavnih težav sedanjega položaja izpostavljajo omejen dostop do evropskih sredstev, namenjenih razvoju urbanih območij.
“Vsem, občinski upravi, svetnikom in prebivalcem, se nam zdi krivično, da kljub temu, da smo urbani center, ne moremo do evropskih sredstev za razvoj urbanih jeder, ker nimamo statusa mestne občine,” je dejal Radinja.
Občina mora pri načrtovanju naložb v knjižnico, zdravstveni dom, avtobusno postajo in drugo infrastrukturo upoštevati potrebe prebivalcev širšega območja, ne le prebivalcev same Škofje Loke. Za takšne regionalne naloge po oceni občine nima ustreznih finančnih virov.
Status mestne občine bi ji poleg formalnega priznanja omogočil tudi širši dostop do državnega in evropskega financiranja.
“To je pomemben status, ki bi nam prinesel predvsem potrditev, da občina opravlja številne funkcije tudi za druge občane, saj smo središče regije, razvijamo srednje šolstvo, zdravstvo, mobilnost in druge javne funkcije,” je poudaril župan.
Dodal je, da bi ustrezna finančna podpora omogočila nadaljnji razvoj mesta in celotnega Škofjeloškega.
Občina pričakuje odpravo nesorazmerja
Na Občini Škofja Loka menijo, da bi podelitev statusa pomenila odpravo dolgoletne krivice. Že več kot 15 let namreč opozarjajo na razkorak med dejansko vlogo občine in njenim formalnim položajem.
“Podelitev statusa bi bila pravzaprav odprava krivice, saj smo po funkcijah, ki jih opravljamo v naši regiji, že dolgo mestna občina,” so zapisali.
Ponovno odločanje državnega zbora zato razumejo kot priložnost za odpravo nesorazmerja. Ob tem poudarjajo, da ne gre le za simbolno poimenovanje, temveč za razvojne možnosti celotne regije.
“Pridobitev statusa mestne občine ne bi bila zgolj simbolno priznanje, temveč tudi pomembna razvojna priložnost za Škofjo Loko in celotno Škofjeloško,” so prepričani na občini.
